28. člen
(relief in varstvo tal)
(1)
Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal ter ohranita rodovitnost in količina prsti.
(2)
Pri izkopu je treba ločiti zgornji rodovitni (humusni) sloj prsti od spodnjih slojev in ob zasutju vračati plasti tal v obratnem vrstnem redu, kot so bile odkopane. Nasipi so lahko visoki do vključno 1,5 m. Odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati. Na neobdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani ločeno najmanj v širini jarka in še dodatno 0,15 m na vsako stran. Na obdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani tudi na voznih površinah (transportnih poteh) delovnega pasu in na površinah, na katere se odlaga material od izkopa.
(3)
Gradnja na močvirnih tleh se opravlja v suhem vremenu ali v zimskem času. Bolj zamočvirjena območja se prečkajo z začasnimi prevoznimi potmi, ki se utrdijo.
(4)
Gradnja v strmih pobočjih se izvaja v kamninsko podlago ali s stabilizacijskimi ukrepi (na primer mreže, brizgani beton, mikropiloti, tirnice).
(5)
Na območjih, na katerih so bili pred gradnjo plinovoda opaženi znaki erozije, se plinovod zaščiti, obstoječi erozijski procesi se ustavijo in prepreči se nastajanje novih erozijskih žarišč. Izvedejo se naslednji ukrepi:
-
izkopi in zasipi gradbene jame se izvedejo hitro in sprotno, z dolžinsko omejenimi izkopi,
-
dela se izvajajo v suhem vremenu,
-
stabilizacija zemljine v zasutem jarku, na primer z vrečami, napolnjenimi s peskom ali suho betonsko mešanico,
-
za zaščito rodovitne zemlje se izvedejo popleti iz šibja višine približno 30 cm z lesenimi koli. Popleti se položijo poševno na strmino za odvod meteorne vode zunaj delovnega pasu,
-
na gozdnih površinah in travnikih se delovni pas takoj po končani gradnji zatravi, na primer z biotorkretom ali vodno setvijo z rastno pulpo, da se prepreči površinsko spiranje tal.
(6)
Po končani gradnji se tla na celotnem območju gradbišč sanirajo oziroma vrnejo v prvotno stanje. Zasipni material v jarku se utrdi do naravne zbitosti tako, da ne prihaja do posedanja površine nad jarkom. Pri tem se uporabi izkopana zemljina s posamezne lokacije in po potrebi zemljina z drugih lokacij na trasi, ki je neonesnažen, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno-organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju na lokaciji in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.
(7)
Po končani gradnji se z gradbišč odstrani ves odvečni material, vse poškodovane travniške površine in opuščene površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (seneni drobir), obdelovalne kmetijske površine se razrahljajo.