Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki vključuje predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem v obcestnem prostoru in na ekoduktih ter rešitve v zvezi z urejanjem vodotokov in oblikovanjem protihrupnih ukrepov in varovalnih ograj.

Oblikovanje reliefa:

relief se na urbanih območjih prilagodi obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih;

na območjih odprte krajine se relief oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief, tako da se zagotovi čim naravnejši videz obcestnega prostora. Ohranjajo se naravni lom skale, stabilne skalne samice in skalni žepi. Kjer se vkopne brežine stikajo s kulturno krajino pridelovalnih teras, se berme navežejo na obstoječe terase. Notranjost ramp na razcepu in priključkih se uredi z zveznim oblikovanjem reliefa, tako da se območja nasipov razširijo do blagih nagibov, pri čemer se povzemajo valovite linije obstoječega reliefa;

vkopi ob načrtovanih cestah se oblikujejo tako, da bo omogočena ozelenitev. Vse vkopne brežine se izvedejo čim bolj neporavnano s spreminjajočim se naklonom, ohranjenim naravnim lomom skale in zemljatimi skalnimi žepi. Kjer zaradi globine vkopa in geoloških oziroma geomehanskih razmer ureditev zvezne brežine ni mogoča, se izvedejo berme, katerih potek ne sme biti geometrijsko pravilen in ne vzporeden z niveleto in tlorisnim potekom roba ceste, ampak naj sledi zgornjemu robu vkopa; posamezne brežine med bermami se izvedejo neporavnano in s spremenljivimi nagibi. Niveletni potek berm mora zagotavljati odvodnjo čiste meteorne vode z izpustom na okoliški teren, in ne v meteorno kanalizacijo ceste;

posamične vrtače vzdolž trase se zasujejo s presežki izkopanega zemeljskega materiala, pri tem pa se zagotavlja valovito oblikovanje reliefa, ki se navezujejo na obstoječi relief;

opuščeni odseki občinskih cest, poljskih in gozdnih poti, križišč ter površine po rušenju objektov se sanirajo z reliefnim preoblikovanjem glede na značilnosti okoliškega terena;

protihrupni nasipi se oblikujejo kot nadvišanja vkopnih brežin;

območja razcepa, križišč in cestnih objektov se krajinsko oblikujejo, tako da se blažijo učinki tehničnih značilnosti posega in da objekti niso vidno moteči pri pogledih s ceste in z bivalnih območij. Na zunanjih straneh načrtovanih cest se nasipi smiselno razširijo in navežejo na okoliški teren.

Oblikovanje zasaditev:

zarast se odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno; med gradnjo poškodovana drevnina se sanira;

zasaditve se izvajajo z uporabo avtohtonih in proti suši odpornih vrst drevnine, v obvodnih prostorih pa hidrofilnih vrst, tako da se zagotovi čim hitrejša ozelenitev. Z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditev v prostor, oblikuje vozniku prijeten in pregleden obcestni prostor, zagotavljajo se razgledi in zakrivanje vidno motečih posegov pogledom z bivalnih območij ob načrtovanih cestah. Zasaditve se na urbanih območjih in v bližini poselitve prilagajajo obstoječim in načrtovanim ureditvam na bližnjih območjih, v odprti krajini pa se upoštevajo obstoječi krajinski vzorec, vrstna sestava in značilne oblike rastja (gozdni sestoji in gozdni robovi, obvodna zarast, obdelovalne površine). Na območjih kmetijskih zemljišč se zasaditve izvajajo le v manjših skupinah in točkovno, predvsem na prečkanjih vodotokov; zasaditev linijskih potez ob cesti ni dopustna;

brežine vkopov in nasipov se zatravijo in zasadijo s skupinami lesnatih rastlin. Na območjih, kjer potekajo trase čez gozdna zemljišča, se oblikuje nov gozdni rob, brežine pa se zasejejo tudi z mešanico travnega semena in semena drevnine;

zasaditve dreves so dopustne na oddaljenosti najmanj 7 m od roba cestišča. Na območjih skalnih žepov in ponekod na novem gozdnem robu ter na brežinah se točkovno zasadijo manjše skupine drevnine kot inicialna zarast;

pri posekih gozdnega rastja se upošteva, da je smiselno ohranjati le sestoje v širini nad 40 m,

pri zasaditvah ob varovalni in protihrupni ograji se izvedejo tako, da je mogoč prost prehod, širok 1 m ob celotni ograji vsaj z ene strani;

zasaditve na počivališčih in oskrbnih postajah lahko vključujejo tudi parkovne vrste drevnine. Pri zasaditvah se zagotavljata preglednost in optično vodenje za voznike;

vzdolž robov ekoduktov se gosto zasadijo hitro rastoče in proti suši odporne grmovne in drevesne vrste z manjšim koreninskim sistemom, osrednji del pa se zatravi in zasadi z nizkimi grmovnicami, tako da se obojestransko oblikujejo lijakasti dostopi na te objekte;

zasutja vrtač s presežki izkopanega zemeljskega materiala se uredijo v skladu s prvotno rabo prostora, tako da površine zatravijo ali pogozdijo, ob upoštevanju dejanske rabe sosednjih zemljišč;

notranji deli krožnih križišč se zatravijo in zasadijo z nizkorastočimi grmovnicami, na vstopih v Semič, Metliko in Črnomelj je dopustna postavitev skulptur ali posamičnih dreves;

protihrupne ograje se čim bolj ozelenijo s plezalkami in drevnino, tako da se zasaditve prilagodijo pomenu, oblikovanju in rabi prostora na stiku za načrtovanimi ureditvami;

zadrževalni bazeni se zasadijo s trstičjem in drugimi vodnimi makrofiti;

zasaditve se izvedejo takoj po končani gradnji, zagotovi se njihovo ustrezno vzdrževanje;

vse zasaditve se izvajajo skladno z načrtom krajinske arhitekture in ugotovitvami projektantskega nadzora, ki se zagotovi med gradnjo na celotnem odseku.

Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki se po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ne uporabljajo več, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.