Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug

Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Za začasne prometne in gradbene površine ter za začasna odlagališča materiala se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine.

Gradbiščni objekti, izkopani material, skladišča materiala, odlagališča gradbenega materiala, parkirišča in obračališča za tovorna vozila ter druge ureditve v sklopu gradbišča se uredijo na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, kmetijskih zemljiščih z dobrim pridelovalnim potencialom ter na vodnih in priobalnih zemljiščih. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč.

Panji in drug material, ki bi nastali pri gradnji, se odložijo na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala in se ne odlagajo v gozd, struge in na priobalna zemljišča vodotokov ter na območja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave.

Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno z načrtom poteka prometa ter prevoznih poti med gradnjo, ki jih ni mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se čim bolj izvajata po obstoječi infrastrukturi. Trase prevoznih poti se izberejo tako, da ne prečkajo objektov in območij kulturne dediščine in da so zunaj naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov ter da so čim manj prizadeti bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. Onesnaženje cest med gradnjo se prepreči oziroma se ceste sproti čistijo.

Vgradni izkopani material se čim bolj uporabi za gradnjo nasipov in druge ureditve na območju državnega prostorskega načrta.

Čas izvajanja gradbenih del:

sečnja drevja in posek rastja na celotni trasi naj se opravita zunaj vegetacijske sezone, zaradi gnezdenja ptic in netopirjev pa nikakor ne med 1. aprilom in 30. avgustom;

za zmanjšanje negativnih vplivov svetlobnega onesnaževanja na netopirje se na povezovalni cesti Črnomelj jug od km 0,6 + 00 do km 1,0 + 00, na hitri cesti na odseku Črnomelj sever–Črnomelj jug od km 12,9 + 00 do km 13,2 + 00, na obvoznici Metlike na območjih premostitev potoka Obrh vključno z območjem po 50 m gorvodno in dolvodno od vsake premostitve gradbena dela opravijo v dnevnem času in v obdobju med 15. septembrom in 15. aprilom;

gradbena dela se na območjih kmetijskih zemljišč opravljajo predvsem pred setvijo in po spravilu pridelkov;

neposredni posegi na območju strug vodotokov Sušica, Metliški Obrh (Obrh) in Lahinja oziroma gradbena dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se lahko izvajajo samo zunaj drstne dobe rib in v koordinaciji s pristojno ribiško družino, in sicer:

a. na območju vodotoka Sušica se posegi ne izvajajo med drstenjem nepostrvjih ribjih vrst med 1. 3. in 30. 6. tekočega leta;

b. na območju vodotoka Obrh se posegi ne izvajajo med drstenjem postrvjih ribjih vrst med 1. 10. tekočega leta in 28. 2. prihodnjega leta ter med drstenjem nepostrvjih ribjih vrst med 1. 5. in 30. 6. tekočega leta;

c. na območju vodotoka Lahinja se posegi ne izvajajo med drstenjem postrvjih ribjih vrst med 1. 10. tekočega leta in 28. 2. prihodnjega leta ter med drstenjem nepostrvjih ribjih vrst med 1. 2. in 30. 6. tekočega leta;

zaradi variabilnosti časa drsti ribjih vrst in lokacij drstišč se izvajanje del lahko uskladi s pristojno ribiško družino. Če se ribje vrste v vodotokih začnejo drstiti pozneje od začetka zakonsko predpisane varstvene dobe, se dela v sodelovanju s pristojno ribiško družino lahko izvajajo do začetka drsti;

intenzivna gradbena dela se zaradi negativnih vplivov na vidro na povezovalni cesti Črnomelj jug od km 0,5 + 50 do km 1,0 + 50 in na hitri cesti na odseku Črnomelj sever–Črnomelj jug od km 12,8 + 50 do km 13,2 + 50 ne izvajajo ponoči.

Obseg površin, na katerih bo izveden golosek, se zmanjša na najmanjšo mogočo mero, površine za potrebe gradbišča, ki ne vključujejo trase ceste, pa se uredijo zunaj gozda.

Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda.

Med gradnjo se vodi evidenca nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.

Med gradnjo se preprečijo kakršna koli onesnaženja vodotokov in neposredni posegi v struge vodotokov z materialom, ki vsebuje nevarne snovi, prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo ter do spiranja zemlje, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodo. Pranje gradbenih strojev z vodo iz vodotokov ni dovoljeno.

Če bo oskrba prevoznih sredstev in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, se te uredijo tako, da ni mogoče odtekanje nevarnih snovi, odpadne ali izcedne vode v tla. Ploščad za pretakanje goriva in pranje vozil oziroma gradbenih strojev mora biti izvedena kot neprepustna skleda, tako da se ulovi celotna morebitno izlita količina goriva oziroma vode za pranje.

Med intenzivnimi gradbenimi deli se ob morebitni ugotovljeni prekomerni obremenitvi okolja s hrupom in z delci PM₁₀ ob gradbiščnih platojih in dovoznih poteh postavijo začasne varovalne ograje. Protiprašni in protihrupni ukrepi med gradnjo morajo biti podrobno opredeljeni v projektu organizacije gradbišča v projektu za izvedbo.