12. člen
(pogoji za dodelitev državnih pomoči)
(1)
Državna pomoč se dodeli za naložbo, ki ima, ob upoštevanju zaprošenega zneska državne pomoči, zaključeno finančno konstrukcijo in zagotovljene preostale finančne vire za izvedbo celotne naložbe. Če kakšen izmed finančnih virov na dan oddaje vloge še ni zagotovljen, mora prijavitelj podati izjavo, da bo sredstva nadomestil iz lastnih virov, če ti viri ne bodo pridobljeni.
(2)
Za naložbo mora biti izdelana in s strani odgovorne osebe prijavitelja potrjena investicijska dokumentacija (v nadaljnjem besedilu: ID), ki je izdelana v skladu z uredbo, ki določa enotno metodologijo za pripravo in obravnavo ID na področju javnih financ. ID mora jasno izkazovati namen ter izpolnjevanje vseh pogojev in zahtev, ki izhajajo iz postopka dodeljevanja spodbud.
(3)
Državna pomoč se ne dodeli, če:
-
je naložba že sofinancirana iz drugih sredstev državnega, lokalnega ali proračuna EU in če skupna višina prejetih sredstev iz tega naslova presega najvišjo dovoljeno intenzivnost sofinanciranja, določeno v 13. členu tega pravilnika,
-
ima vlagatelj na dan oddaje vloge za dodelitev pomoči zapadle, neplačane obveznosti do Republike Slovenije v zvezi s plačili obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti.
(4)
Državna pomoč se lahko dodeli le za sofinanciranje naložbe, ki ima spodbujevalni učinek v skladu z 10. členom tega pravilnika.
(5)
Državna pomoč za naložbo v spodbujanje energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom se dodeli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
v primeru naložbe v projekte shranjevanja električne energije le kombiniranim projektom za pridobivanje in shranjevanje energije iz obnovljivih virov (za števcem), pri katerih sta oba elementa del ene same naložbe ali pri katerih je shranjevanje povezano z obstoječim obratom za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Element za shranjevanje letno absorbira vsaj 75 % energije iz neposredno povezanega obrata za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Oba elementa naložbe (proizvodnja in shranjevanje) se za preverjanje skladnosti s pragovi iz 14. člena tega pravilnika štejeta za enoten integriran projekt. Ista pravila se uporabljajo za shranjevanje toplote, ki je neposredno povezano z obratom za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;
2.
v primeru naložbe v enote za soproizvodnjo z visokim izkoristkom le, če te enote zagotavljajo skupne prihranke primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo toplote in električne energije, kot je določeno v Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), zadnjič spremenjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/807 z dne 15. decembra 2022 o spremembi faktorja primarne energije za električno energijo pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 101 z dne 14. 4. 2023, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU). Pomoč za naložbe v projekte shranjevanja električne energije in toplote, ki so neposredno povezani s soproizvodnjo z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije, so dodeli pod pogoji iz prejšnje alineje;
3.
v primeru naložbe v soproizvodnjo z visokim izkoristkom le, če ni namenjena napravam za soproizvodnjo na fosilna goriva, razen če gre za naprave, ki uporabljajo zemeljski plin, pri katerih je zagotovljena skladnost s podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050 v skladu z oddelkom 4.30 Priloge 1 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L št. 442 z dne 9. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2485 z dne 27. junija 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 z določitvijo dodatnih tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določene gospodarske dejavnosti bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, in za ugotavljanje, ali te gospodarske dejavnosti ne škodujejo bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L z dne 21. 11. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2021/2139/EU);
4.
gre za naložbo za novo nameščene ali prenovljene zmogljivosti, pri čemer je znesek pomoči neodvisen od proizvodnje.
(6)
Državna pomoč za naložbo v energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje oziroma hlajenje se dodeli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
gre za naložbo v izgradnjo, razširitev ali nadgradnjo energijsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja, ki vključuje izgradnjo, razširitev ali nadgradnjo naprav za proizvodnjo toplote ali hlada oziroma rešitev za shranjevanje toplote oziroma distribucijskega omrežja;
2.
v primeru naložbe v izgradnjo, razširitev ali nadgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja le za energijsko učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja. Če sistem zaradi del na distribucijskem omrežju, za katera se nameni pomoč, še ne postane popolnoma energijsko učinkovit, se nadaljnje nadgradnje, potrebne za izpolnjevanje pogojev, da bi sistem ustrezal opredelitvi energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja, za objekte za proizvodnjo toplote oziroma hlada, za katere se uporablja pomoč, začnejo v treh letih od začetka del na distribucijskem omrežju, za katera se nameni pomoč;
3.
gre za naložbo v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s toplotnimi črpalkami v skladu s Prilogo VII k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjeni z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (UL L št. 2413 z dne 31. 10. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU), odpadno toploto ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom ter rešitvami za shranjevanje toplote. Pomoč za proizvodnjo energije iz odpadkov se lahko dodeli, če odpadki ustrezajo opredelitvi obnovljivih virov energije ali se uporabljajo za obratovanje naprav, ki ustrezajo opredelitvi soproizvodnje z visokim izkoristkom. Odpadki, ki se uporabljajo kot vhodno gorivo, ne smejo zaobiti načela hierarhije ravnanja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
4.
ne gre za naložbo v izgradnjo ali nadgradnjo obratov za proizvodnjo energije na osnovi fosilnih goriv, razen pri zemeljskem plinu. Pomoč za izgradnjo ali nadgradnjo obratov za proizvodnjo energije na osnovi zemeljskega plina se lahko dodeli le, če je zagotovljena skladnost s podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050 v skladu z oddelkom 4.30 Priloge 1 k Delegirani uredbi 2021/2139/EU;
5.
v primeru naložbe v nadgradnjo skladišč in distribucijskih omrežij za prenos toplote in hlada, proizvedenega iz fosilnih goriv le, če:
a)
distribucijsko omrežje je ali postane primerno za prenos toplote ali hlada, proizvedenega iz obnovljivih virov energije oziroma odpadne toplote;
b)
nadgradnja ne povzroči povečane proizvodnje energije iz fosilnih goriv, razen pri zemeljskem plinu. Če se zaradi nadgradnje skladišč ali distribucijskega omrežja za prenos toplote in hlada, proizvedenega iz zemeljskega plina, poveča proizvodnja energije iz zemeljskega plina, morajo biti ti obrati za proizvodnjo energije v skladu s podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050 v skladu z oddelkom 4.31 Priloga 1 k Delegirani uredbi 2021/2139/EU.
(7)
Ministrstvo lahko v postopku dodeljevanja spodbud opredeli dodatne pogoje, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti naložb do državnih pomoči.