2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, pomenijo:
1.
Blok številk je del določenega območja oštevilčenja, ki je nedeljen in določen s prvo in zadnjo številko.
2.
Eksteritorialna uporaba elementov oštevilčenja je uporaba elementov oštevilčenja, ki je namenjena izvajanju elektronskih komunikacijskih storitev, ki niso medosebne komunikacijske storitve, na območju kode drugih držav članic EU.
3.
Enotna evropska številka je harmonizirana številka skrajšanega izbiranja, katere uporaba izhaja iz predpisov Evropske Komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) oziroma Konference evropskih uprav za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: CEPT).
4.
Enotni evropski blok številk je harmoniziran blok številk skrajšanega izbiranja, katerega uporaba izhaja iz predpisov Komisije oziroma CEPT.
5.
Koda države (CC) je eno-, dvo- ali trimestna koda, ki jo dodeli ITU v skladu s priporočilom ITU-T E.164 in enolično določa izbrano državo ali izbrano geografsko območje.
6.
Medkrajevna koda (TC) je posebna oblika nacionalne smerne kode (NDC), ki ima geografski pomen in določa geografsko območje, v katerem se nahaja omrežna priključna točka.
7.
Mednarodna predpona je števka ali kombinacija števk, ki jih mora kličoči uporabiti pred mednarodno številko, da dobi dostop do mednarodnega javnega komunikacijskega omrežja.
8.
Mednarodna številka je številka, ki jo mora kličoči uporabiti, če je klicani v drugi državi.
9.
M2M/IoT je komunikacijska tehnologija, kjer se podatki med napravami ali aplikacijami prenesejo samodejno z manjšim posredovanjem človeka ali brez njega (npr. daljinski nadzor, vzdrževanje v industrijskih IoT aplikacijah, telemetrija ipd.).
10.
Nacionalna (medkrajevna) predpona je števka ali kombinacija števk, ki jih mora kličoči uporabiti pred nacionalno smerno kodo (NDC), da dobi dostop do medkrajevnega komunikacijskega omrežja oziroma če je klicani v drugem območju oštevilčenja.
11.
Nacionalna smerna koda (NDC) je števka ali kombinacija več števk (brez kakršnekoli predpone), ki enolično določajo geografsko območje v državi oziroma javno komunikacijsko omrežje ali storitev.
12.
Nacionalni številski prostor je množica vseh številk, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji in s katerim upravlja agencija na podlagi prvega odstavka 97. člena zakona.
13.
Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) je tisti del številke, ki sledi kodi države (CC), in je sestavljena iz nacionalne smerne kode (NDC) in številke naročnika.
14.
Nomadska storitev je storitev, pri kateri uporabnik elektronskih komunikacijskih storitev dostopa do svojega podatkovnega omrežja prek različnih omrežnih priključnih točk.
15.
Priporočila ITU-T so priporočila s področja telekomunikacij, ki jih sprejema in redno objavlja ITU.
16.
Številka naročnika je številka, ki v javnem komunikacijskem omrežju identificira naročnika, v določenih primerih pa tudi uporabnika.
17.
Številke brezplačnih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic brezplačen za kličočega, vse stroške, povezane s klicem, pa plača klicani.
18.
Številke premijskih storitev so negeografske številke, pri katerih je klic dražji od običajnih klicev, da se pokrijejo stroški, ki jih imata klicani in operater pri zagotavljanju te storitve.
19.
Številke skrajšanega izbiranja so tri-, štiri-, pet- ali šestmestne številke, namenjene enotnim evropskim številkam, številkam za klice v sili, številkam za dostop do specifičnih nekomercialnih storitev operaterjev, številkam za dostop do posebnih storitev oziroma služb javnega pomena in številkam za dostop do storitev posebnega pomena, ki se izvajajo v širšem družbenem interesu na področju celotne države.
20.
Številke posebnega pomena, namenjene organom državne uprave, so številke skrajšanega izbiranja, namenjene storitvam posebnega pomena, ki se izvajajo v širšem družbenem interesu na področju celotne države.
(2)
Preostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen kot je določen v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O); v nadaljnjem besedilu: zakon).