Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov

Vleka tarče se izvaja zaradi usposabljanja v streljanju na cilje v zraku z zrakoplova ali z zemlje. Na izbor tarče vplivajo letalne in taktično tehnične karakteristike vlečnega letala in zrakoplova, ki izvaja streljanje ter lastnosti bojnih sredstev, s katerimi se izvaja streljanje z zemlje.

Oddaljenost tarče od vlečnega letala mora zagotavljati varno letenje vlečnega letala in letala, ki izvaja streljanje. Dolžina vlečne vrvi, način dela in postopki pilota vlečnega letala in pilota, ki strelja, se določijo z letalskim priročnikom za posamezen tip zrakoplova, z metodološkimi navodili za izvajanje programa letalskega usposabljanja in navodili ter programi streljanj na cilje v zračnem prostoru z orožji zračne obrambe.

Osnovni varnostni ukrepi pri vleki tarče so:

prepovedano je vzleteti s hrbtnim vetrom;

odvijanje vlečne vrvi se lahko izvaja na višinah, večjih od 600 čevljev;

odmetavanje tarče na letališču se izvaja nad vnaprej določeno lokacijo z višine 150–300 čevljev, v primeru nevarnosti pa lahko tudi drugje, vendar izven naseljenih območij.

Pri streljanju na cilje v zraku z zrakoplova je vodja streljanja pilot vlečnega letala. Dolžnosti vodje streljanja so, da:

ukaže začetek in konec streljanja;

prepove streljanje pilotu, ki nima obojestranske radijske zveze, ki ne spoštuje predpisanih varnostnih ukrepov ali ki je napravil grobo napako pri upravljanju zrakoplova;

opazuje zračni prostor v coni streljanja;

v primeru, če tarča odpade, obvesti pristojni organ kontrole letenja o kraju padca.

Pri streljanju na cilje v zraku z zemlje je vodja streljanja poveljnik enote, ki izvaja streljanje. Pilot vlečnega letala mora vzdrževati stalno radijsko zvezo z vodjem streljanja ter ga obveščati o prihodu na poligon, preletih in zaključku streljanja.

Organizacija delovanja na poligonu za streljanje na cilje v zraku, zagotovitev in varnostni ukrepi se določijo z navodilom za uporabo poligona.