Za 25. členom se doda novo 4.a poglavje, ki se glasi:
25.a člen
(investicijska dokumentacija in prostorsko načrtovanje)
Priprava in obravnava investicijske dokumentacije ter ocenjevanje projektov, ki se umeščajo v prostor skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, se v postopku priprave državnega prostorskega načrta izvaja sočasno z umeščanjem in ugotavljanjem drugih vplivov in posledic umeščanja projektov v prostor, in sicer kot sestavni del postopkov in dokumentov, ki so predpisani oziroma potrebni v teh postopkih:
1.
pri ocenjevanju investicij, ki se umeščajo v prostor, je podlaga za investicijsko dokumentacijo prostorska in projektna dokumentacija ali njeni deli ter druge strokovne podlage, pripravljene skladno s pravili stroke, v katero spada projekt, in vsebuje najmanj tiste dele, ki v posamezni fazi omogočajo odločanje o investiciji v skladu s to uredbo;
2.
minister, pristojen za prostor, lahko v dogovoru z ministrom, v delovno področje katerega spada projekt, v metodologijo za pripravo in ocenjevanje investicij iz 28. člena te uredbe vključi prvine, potrebne za zagotavljanje skladnosti investicij s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, tako, da:
-
predpiše posebna merila in načine ocenjevanja teh investicij,
-
določi dodatne ali podrobnejše vsebine teh dokumentov, če so potrebne zaradi posebnosti tovrstnih projektov zaradi upoštevanja predpisanih omejitev in strateških usmeritev pri umeščanju v prostor;
3.
kadar je več predlagateljev projektov z različnih področij, ti opredelijo nosilca državnega prostorskega načrta, ki v imenu vseh opravlja naloge usklajevanja tudi pri pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije.
25.b člen
(priprava investicijske dokumentacije)
Priprava investicijske dokumentacije in ocenjevanje investicij za projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom, poteka na naslednji način:
1.
pred začetkom postopka priprave državnega prostorskega načrta mora biti izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta, ki izhaja iz dolgoročnih razvojnih dokumentov in zagotavlja skladnost s cilji in nameni iz teh dokumentov. Vsebuje najmanj tiste dele, ki so skladno z določbami te uredbe potrebni za nadaljnje odločanje o investiciji;
2.
predinvesticijska zasnova se začne pripravljati hkrati z določitvijo nabora možnih variant. Na podlagi smernic in dodatnih podatkov se opredelijo tiste variante, ki so izvedljive. Rezultat predhodnega vrednotenja (ex‑ante) je predlog optimalne variante, ki je osnova za podrobnejše načrtovanje;
3.
po zaključenem postopku obravnave predlagane optimalne variante se na podlagi jasno določenih ciljev ter dopolnjenih in podrobnejših strokovnih podlag, usklajenih v postopku javne razgrnitve, po potrebi pred sprejemom uredbe o državnem prostorskem načrtu na vladi izdela investicijska zasnova za izbrano varianto;
4.
na podlagi sprejetega državnega prostorskega načrta z uredbo na vladi se pripravi investicijski program (ali investicijski programi po posameznih projektih v okviru celovitega projekta) za izbrano varianto, ki pri oceni vrednosti in učinkov investicije upošteva tudi vse pogoje iz uredbe, ter študija izvedbe. Izdelavo investicijskega programa zagotovi investitor, ki po pridobitvi gradbenega dovoljenja preveri, če so se spremenila pomembnejša izhodišča (na primer cene, roki in čas gradnje), da bi bilo potrebno izdelati novelacijo investicijskega programa v skladu s to uredbo;
5.
v primeru, ko je bila priprava dokumentacije opredeljena kot samostojna faza, projekt pa je bil s predvidenimi izdatki za to fazo vključen v načrt razvojnih programov, se izdela investicijski program, ki v načrtu financiranja povzame že realizirane izdatke v pripravljalni fazi projekta ter oceni vse ostale predvidene izdatke v naslednjih fazah izvedbe.
25.c člen
(vrste in vsebina investicijske dokumentacije)
(1)
Investitor pred izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta pri drugih resorjih ter v lokalni skupnosti preveri morebitne dopolnjujoče investicijske potrebe, s katerimi ima zadevni projekt stične točke, ter jih po potrebi vključi v celovit projekt. Če v roku 30 dni druge potrebe niso izkazane, investitor pripravi dokument identifikacije investicijskega projekta na podlagi podatkov, ki jih ima na razpolago.
(2)
Dokument identifikacije investicijskega projekta zajema vse podatke iz tretjega odstavka 11. člena te uredbe in predstavlja podlago za začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta. Priprava projektne in druge dokumentacije se lahko opredeli kot samostojna faza, pri čemer se investicijska vrednost pripravljalne faze oceni na podlagi predvidenih stroškov, ki bodo nastali v času priprave državnega prostorskega načrta. Če je na podlagi razpoložljivih podatkov mogoče, pa se določi tudi okvirna investicijska vrednost za ostale faze.
(3)
V primerih, ko državni prostorski načrt zajema celovit projekt, ki ga sestavljajo projekti na istem prostorskem območju, nosilec državnega prostorskega načrta pred sprejemom sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta zagotovi dokument identifikacije investicijskega projekta. Investitorji, vključeni v celovit projekt, pripravijo za svoj del projekta dokument identifikacije, nosilec državnega prostorskega načrta pa jih združi v enoten dokument, ki zajema celotno pripravljalno fazo in po možnosti tudi okvirno investicijsko vrednost za ostale faze. V primeru, ko investitorji še niso znani, v celoti pripravi dokument identifikacije investicijskega projekta nosilec državnega prostorskega načrta.
(4)
V predinvesticijski zasnovi se na osnovi okvirno zastavljenih ciljev in zbranih strokovnih podlag ocenijo ter vrednotijo posamezne variante, in sicer s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Tudi v primeru, ko je z vidika umestitve v prostor mogoča le ena varianta, se v predinvesticijski zasnovi preverjajo variante z ostalih vidikov. Izbira optimalne variante temelji na izdelavi analize stroškov in koristi ali uporabi drugih primernih metod (na primer multikriterijske analize). Na podlagi analize stroškov in koristi ter vnaprej določenih meril in kriterijev se izbere optimalna varianta.
(5)
Investicijska zasnova je dokument, ki se za izbrano varianto izdela po opravljeni javni razgrnitvi državnega prostorskega načrta na podlagi zbranih predlogov, podrobnejših strokovnih podlag in drugih kasneje pridobljenih podatkov. Poleg opisa sprememb variante, izhajajoče iz predinvesticijske zasnove, in razlogov zanje vsebuje tudi predstavitev rezultatov podrobnejših analiz vključno z rezultati analize stroškov in koristi ter na teh podlagah utemeljen izbor v postopku priprave državnega prostorskega načrta dopolnjene optimalne variante. S sklepom potrjena investicijska zasnova je obvezna priloga predloga državnega prostorskega načrta.
25.d člen
(obravnava investicijske dokumentacije in vključitev v načrt razvojnih programov)
Obravnava investicijske dokumentacije za projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom, ter zagotavljanje proračunskih sredstev zanje poteka po postopkih, določenih s to uredbo, in sicer:
1.
dokument identifikacije investicijskega projekta pripravi investitor, ki ga po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za prostor, potrdi s sklepom. Predlagatelj projekta za uvrstitev v načrt razvojnih programov je ministrstvo, ki je skrbnik tega projekta za spremljanje in izvajanje načrta financiranja v okviru proračuna Republike Slovenije;
2.
v primeru, ko je izdelan dokument identifikacije investicijskega projekta za celovit projekt, tega po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za prostor, s sklepom potrdijo ministri, v delovno področje katerih spadajo projekti. Predlagatelj projekta za uvrstitev v načrt razvojnih programov je ministrstvo, v delovno področje katerega spada nosilec državnega prostorskega načrta;
3.
predinvesticijsko zasnovo pripravi investitor, v primeru celovitega projekta pa nosilec državnega prostorskega načrta. Predinvesticijsko zasnovo s sklepom potrdijo ministri, v delovno področje katerih spadajo projekti, po predhodnem pozitivnem mnenju ministra, pristojnega za prostor. Potrditev predinvesticijske zasnove se šteje kot potrditev izbrane optimalne variante;
4.
investicijsko zasnovo pripravi investitor, v primeru celovitega projekta pa nosilec državnega prostorskega načrta. Investicijsko zasnovo s sklepom potrdijo ministri, v delovno področje katerih spadajo projekti;
5.
druga potrebna investicijska dokumentacija se potrdi skladno z določbami te uredbe;
6.
kadar je priprava investicijske dokumentacije opredeljena kot samostojna faza, se v načrt razvojnih programov vključijo posamezne faze s pripadajočimi načrti financiranja.
Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za pripravo investicijske dokumentacije in ocenjevanje investicij za projekte, ki se umeščajo v prostor na podlagi regionalnih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov.«.