1.
Znaki se postavijo tako, da jih lahko vozniki, ki so jim ti znaki namenjeni, zlahka in pravočasno prepoznajo. Navadno so postavljeni na cesti v smeri prometa, vendar se lahko postavijo ali ponovijo nad voziščem. Vsak znak, ki je postavljen na tisto stran ceste, ki ustreza smeri prometa, se ponovno namesti nad vozišče ali na drugi strani vozišča, če so lokalne razmere take, da ga vozniki, ki jim je namenjen, morda ne bi pravočasno opazili.
2.
Vsi znaki veljajo za voznike na celi širini vozišča, odprti za promet. Toda veljavnost znakov je lahko omejena samo na enega ali več prometnih pasov vozišča, kadar so pasovi označeni z vzdolžnimi označbami.
3.
Tam, kjer bi bil po mnenju pristojnih organov znak neučinkovit, če bi bil postavljen ob rob vozišča ceste z ločenima smernima voziščema, se lahko postavi tudi na ločilni pas in tako ni potrebno, da se ponovno postavi ob rob vozišča.
4.
Priporočljivo je, da domača zakonodaja zagotavlja:
(a)
da so znaki postavljeni tako, da ne ovirajo prometa vozil na vozišču, in če so postavljeni ob rob vozišča, da čim manj ovirajo pešce. Razlike v nivoju med voziščem na strani, kjer je postavljen znak, in spodnjim robom znaka so pri znakih iste skupine na isti cesti čim enotnejše;
(b)
da je velikost prometnih znakov taka, da se znak zlahka vidi od daleč in ga oseba, ki se mu približuje, zlahka razume; v skladu s pododstavkom c tega odstavka je ta velikost prilagojena normalni hitrosti vozil;
(c)
da je velikost znakov za nevarnost in za izrecne odredbe standardizirana na ozemlju vsake pogodbenice. Na splošno se uporabljajo štiri velikosti za vsako vrsto znaka: majhen, normalen, velik in zelo velik znak. Majhni znaki se uporabljajo tam, kjer razmere ne omogočajo uporabe normalnih znakov, ali tam, kjer promet lahko poteka samo zelo počasi; uporabijo se lahko tudi za ponovitev predhodnega znaka. Veliki znaki se uporabljajo na zelo širokih cestah za hitri promet. Zelo veliki znaki se uporabljajo na cestah, po katerih promet poteka zelo hitro, kot so avtoceste.