×

15. člen

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS-B)

Uradni list RS 9-319/2011 objava 11. 2. 2011

Veljavnost
velja od 26. 2. 2011 stanje na dan27. 8. 2026
Oznake
kraticaZPlaSS-B SOP2011-01-0319 EPA1457-V EVA2010-1611-0021
Sprejel
Državni zbor Republike Slovenije
Za 137. členom se dodajo novi 137.a, 137.b, 137.c, 137.č, 137.d in 137.e člen, ki se glasijo:
»137.a člen
(dejavnost družb za izdajo elektronskega denarja)
(1)
Družba za izdajo elektronskega denarja lahko začne izdajati elektronski denar, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja.
(2)
Družba za izdajo elektronskega denarja lahko poleg izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi naslednje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: hibridna družba za izdajo elektronskega denarja):
1.
plačilne storitve iz 5. člena tega zakona in pomožne storitve za izvrševanje plačilnih transakcij, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev na podlagi tega ali drugih zakonov, in
2.
druge gospodarske posle, vključno s storitvami upravljanja plačilnih sistemov, če izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov v skladu s tem zakonom.
(3)
Družba za izdajo elektronskega denarja lahko, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev na podlagi tega ali drugih zakonov, poleg izdajanja elektronskega denarja, plačilnih storitev in drugih gospodarskih poslov opravlja tudi operativne in pomožne storitve, povezane z izdajanjem elektronskega denarja ali opravljanjem plačilnih storitev, kakor so menjava valut, shranjevanje in obdelava podatkov, dejavnost hrambe v zvezi s plačilnimi storitvami ter dajanje posojil v zvezi s plačilnimi storitvami, ob smiselni uporabi 23. člena tega zakona.
(4)
Družba za izdajo elektronskega denarja mora sredstva, ki jih prejme od imetnika elektronskega denarja, takoj zamenjati za elektronski denar.
(5)
Družba za izdajo elektronskega denarja s sredstvi, ki jih je prejela od uporabnika izključno z namenom izvršitve plačilne transakcije v skladu z drugim odstavkom 22. člena tega zakona, ravna s smiselno uporabo drugega odstavka 12. člena in četrtega odstavka 22. člena tega zakona. Posojila iz tretjega odstavka tega člena se ne odobrijo iz sredstev, prejetih v zameno za elektronski denar in hranjenih v skladu s 137.d členom tega zakona.
(6)
Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme sprejemati depozitov od javnosti. Denarna sredstva, ki jih prejme družba za izdajo elektronskega denarja v zameno za izdani elektronski denar, ne predstavljajo sprejemanja depozitov od javnosti po zakonu, ki ureja bančništvo.
137.b člen
(začetni kapital)
(1)
Pravna oseba, ki zaprosi za dovoljenje za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja, mora imeti v času izdaje dovoljenja Banke Slovenije začetni kapital vsaj 350.000 eurov.
(2)
Pri izračunu začetnega kapitala iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo naslednje sestavine kapitala:
1.
v denarju vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, brez upoštevanja osnovnega kapitala, ki je vplačan na podlagi prednostnih zbirnih (kumulativnih) delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv,
2.
rezerve iz dobička in preneseni čisti poslovni izid.
(3)
Sestavine kapitala iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo v pomenu, kakor je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Pri uporabi drugega odstavka tega zakona za osebne družbe se sestavine kapitala ustrezno prilagodijo sestavinam, ki veljajo za osebne družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
137.c člen
(minimalni kapital)
(1)
Družba za izdajo elektronskega denarja mora ves čas poslovanja zagotavljati kapital, ki mora vedno dosegati ali presegati višjo od naslednjih vrednosti:
1.
vrednost začetnega kapitala, ki se zahteva na podlagi 137.b člena tega zakona,
2.
vrednost kapitalske zahteve, ki se izračuna na podlagi metod iz drugega odstavka tega člena, če družba za izdajo elektronskega denarja opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja,
3.
vrednost kapitalske zahteve, ki se izračuna na podlagi metode iz tretjega odstavka tega člena.
(2)
Vrednost kapitalske zahteve za družbo za izdajo elektronskega denarja, ki opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, se izračuna s smiselno uporabo 46. do 51. člena tega zakona.
(3)
Kapitalska zahteva družb za izdajo elektronskega denarja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja se izračuna po metodi povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki znaša 2 odstotka povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku.
(4)
Povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku je povprečni celotni znesek finančnih obveznosti v zvezi z izdanim elektronskim denarjem ob koncu vsakega koledarskega dne v prejšnjih šestih koledarskih mesecih, ki se izračuna na prvi koledarski dan vsakega koledarskega meseca in se uporablja za ta koledarski mesec.
(5)
Hibridna družba za izdajo elektronskega denarja, ki zneska elektronskega denarja v obtoku ne pozna vnaprej, izračuna kapitalske zahteve po lastnih sredstvih na podlagi reprezentativnega dela, predvidenega za izdajanje elektronskega denarja, če je mogoče takšen reprezentativni del razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se kapitalske zahteve izračunajo na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je predviden s poslovnim načrtom družbe, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.
(6)
Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja se izračuna s smiselno uporabo 54. in 55. člena tega zakona. Družbe za izdajo elektronskega denarja izračunavajo kapitalske zahteve in kapital ter poročajo ob smiselni uporabi 57. člena tega zakona.
(7)
Banka Slovenije lahko na podlagi upoštevanja kvalitete sistema upravljanja s tveganji, podatkovnih zbirk o izgubah in sistema notranjih kontrol izredno zviša ali zniža kapitalske zahteve skladno s smiselno uporabo 52. in 53. člena tega zakona.
137.č člen
(imetniki kvalificiranih deležev)
(1)
Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, ki imetnikom kvalificiranih deležev zagotavljajo:
1.
najmanj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ali
2.
delež glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje družbe za izdajo elektronskega denarja.
(2)
Oseba, ki namerava pridobiti deleže glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), mora pred pridobitvijo takega deleža pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(3)
Banka Slovenije v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:
1.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov,
2.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od 30 odstotkov,
3.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od 30 odstotkov in manjši od 50 odstotkov,
4.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, ki je enak ali večji od 50 odstotkov,
5.
delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba družbe za izdajo elektronskega denarja.
(4)
Imetnik kvalificiranega deleža mora pred vsakim nadaljnjim povečanjem deleža glasovalnih pravic ali pravic v kapitalu družbe za izdajo elektronskega denarja, na podlagi katerega bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobiti novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.
(5)
Za imetništvo kvalificiranega deleža v družbi za izdajo elektronskega denarja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o: zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža; presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika; zavrnitvi zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža; roku za pridobitev deleža, na katerega se nanaša dovoljenje; prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža; glasovalnih pravicah iz delnic banke, pridobljene v nasprotju z zakonom; odredbi o odsvojitvi delnic; odločbi o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic; odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in o obvestilu kvalificiranega imetnika Banki Slovenije. Za osebe, ki ne ravnajo v skladu z obveznostjo pridobitve dovoljenja Banke Slovenije iz tega člena, se smiselno uporabljajo ukrepi iz navedenih določb zakona, ki ureja bančništvo.
(6)
Banka Slovenije lahko z odločbo delno ali v celoti oprosti osebo, ki namerava pridobiti kvalificirani delež v hibridni družbi za izdajo elektronskega denarja, ali imetnika kvalificiranega deleža v hibridni družbi za izdajo elektronskega denarja obveznosti iz tega člena. Pri tem Banka Slovenije zlasti upošteva pravnoorganizacijsko obliko ter vrsto in obseg drugih gospodarskih poslov iz drugega odstavka 137.a člena tega zakona, ki jih hibridna družba za izdajo elektronskega denarja opravlja.
137.d člen
(varstvo denarnih sredstev imetnikov elektronskega denarja)
(1)
Družba za izdajo elektronskega denarja mora sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar, varovati smiselno enako kot plačilna institucija skladno z 59. do 62. členom tega zakona, če ni v tem členu določeno drugače.
(2)
Družbi za izdajo elektronskega denarja sredstev, ki jih prejme v obliki plačila z uporabo plačilnega instrumenta, ni treba zaščititi, dokler se ne vknjižijo v dobro na njihov plačilni račun ali ji drugače dajo na razpolago v skladu z zahtevami tega zakona glede roka izvršitve plačilne storitve. V vsakem primeru morajo biti prejeta denarna sredstva zaščitena najpozneje peti delovni dan po izdaji elektronskega denarja.
(3)
Družba za izdajo elektronskega denarja, ki skladno s 1. točko drugega odstavka 137.a člena tega zakona opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, mora pri opravljanju plačilnih storitev, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, upoštevati 59. do 63. člen tega zakona.
(4)
Družba za izdajo elektronskega denarja mora predhodno obvestiti Banko Slovenije o vsaki nameravani spremembi načina varovanja denarnih sredstev, ki so bila prejeta v zameno za izdani elektronski denar, in predložiti ustrezna dokazila o njegovi skladnosti z določbami tega zakona.
(5)
Banka Slovenije predpiše podrobnejša pravila za varna sredstva z nizkim tveganjem, v katera lahko družba za izdajo elektronskega denarja naloži sredstva, ki jih je prejela v zameno za izdani elektronski denar.
137.e člen
(družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo)
(1)
Banka Slovenije lahko na zahtevo družbe za izdajo elektronskega denarja odloči, da zanjo ne veljajo posamezne zahteve glede sistema upravljanja notranjih kontrol, kapitala in kapitalskih zahtev, imetništva kvalificiranih deležev in glede varstva denarnih sredstev uporabnika, ki jih morajo v skladu s tem zakonom izpolnjevati družbe za izdajo elektronskega denarja, ter ji dovoli vpis v register družb za izdajo elektronskega denarja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
če ima sedež v Republiki Sloveniji,
2.
če vse poslovne dejavnosti ustvarjajo povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku, ki ne presega meje 200.000 eurov, in
3.
če člani poslovodstva in osebe, ki bodo neposredno odgovorne za vodenje poslov v zvezi s storitvami izdajanja elektronskega denarja, izpolnjujejo pogoje, ki jih smiselno določata prvi in drugi odstavek 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo).
(2)
Določbe tega podpoglavja o zahtevah za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo tudi za družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, razen če je Banka Slovenije družbi za izdajo elektronskega denarja v skladu s tem členom dovolila opustitev izpolnjevanja posameznih zahtev ali če ta zakon izrecno določa, da se za družbe za izdajo elektronskega denarja posamezne določbe tega zakona ne uporabljajo.
(3)
Če družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo opravlja tudi druge dejavnosti iz 137.a člena tega zakona, če v tem členu ni določeno drugače, in znesek elektronskega denarja v obtoku ni znan vnaprej, se povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku iz 2. točke prvega odstavka tega člena izračuna na podlagi reprezentativnega dela, predvidenega za izdajanje elektronskega denarja, če je takšen reprezentativni del mogoče razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se ta zahteva oceni na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je predviden s poslovnim načrtom, priloženim k zahtevi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.
(4)
Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko elektronski denar izdaja samo na elektronskih nosilcih, ki imetniku omogočajo shranjevanje elektronskega denarja do vrednosti največ 150 eurov.
(5)
Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko poleg storitev izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi druge dejavnosti iz 137.a člena tega zakona, če ji to dovoli Banka Slovenije v dovoljenju za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo. Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravlja storitev izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, ki ni povezana z izdajanjem elektronskega denarja le, če pri opravljanju te plačilne storitve deluje skladno s 67. in 68. členom tega zakona.
(6)
Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo mora:
1.
takoj obvestiti Banko Slovenije o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, in
2.
enkrat na leto poročati Banki Slovenije o povprečnem znesku elektronskega denarja v obtoku na dan 31. decembra.
(7)
Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravlja storitve izdajanja elektronskega denarja na:
-
območju Republike Slovenije, vključno z distributerji v Republiki Sloveniji, in
-
območju tretje države.
(8)
Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino obvestil in način pošiljanja obvestil, ki jih morajo družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo pošiljati Banki Slovenije skladno z določbami tega poglavja.«.
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

 
Dialog title
dialog window