Opustitev vrvne zavore je dopustna v primerih, ko so izpolnjeni naslednji dodatni pogoji:
– pri računskem dokazu natezne varnosti vlečne vrvi iz člena 49., se mora upoštevati vse možne najneugodnejše učinke vztrajnostnih mas ob pospeševanju in zaviranju. Trdnostni izračun vlečne vrvi mora vsebovati tudi dokaz zadostne varnosti proti prezgodnjim poškodbam vlečne vrvi zaradi utrujanja;
– pritrditev vozil na brezkončno vlečno vrv mora zagotavljati najmanj 3-kratno varnost proti zdrsu v najneugodnejšem primeru, način pritrditve pa ne sme povzročati takih poškodb na vlečni vrvi, ki bi ogrozile njeno trdnost. Izpolnitev teh pogojev mora biti dokazana računsko in na osnovi analize rezultatov neporušnih preiskav vrvi na napravah, ki imajo enako konstrukcijsko izvedbo. Temu ustrezno se mora predpisati rok za premaknitev pritrdilnega mesta, ki ne sme biti večji od 200 obratovalnih ur, vendar najmanj enkrat mesečno;
– računsko mora biti dokazano, da pri največjih zaviralnih učinkih vlečna vrv ostane pod ali v višini nosilnih vrvi;
– vsak nenormalen položaj vlečne vrvi v vodilih in nosilnih kolesih na progi in v postajah, mora biti lociran in signaliziran v komandnem prostoru. Povzročiti mora samodejno zaustavitev naprav;
– preprečeno mora biti prekomerno povečanje natezne sile v vlečni vrvi, ki bi sledilo trčenju vozila na dele objektov na progi. Temu ustrezno mora biti povečan svetlobni profil ter preprečeno obratovanje z normalno hitrostjo, če sta vozili zaradi sunkov vetra prekomerno iznihani. V komandnem prostoru naprave mora biti oprema za stalno signalizacijo hitrosti vetra na kritičnih delih proge;
– naprava mora imeti napenjalni sistem za katerega je dokazana kvaliteta izdelave in zanesljivost obratovanja. Napenjalnemu sistemu mora biti prigrajena naprava za stalno indikacijo natezne sile. Zmanjšanje natezne sile, ki bi ogrozilo prevzem obodne sile na pogonskem kolesu, mora imeti za posledico samodejno ustavitev pogona. Dokaz prevzema obodne sile mora biti opravljen z 1,5-kratno povečano obodno silo v primeru največjega zavornega učinka;
– delovna mesta v strojnici in v obeh vozilih naprave (komandna mesta) morajo zasedati delavci, ki so strokovno usposobljeni za tehnično vodenje žičnic. Navedeni delavci morajo biti povezani z radijsko zvezo, pred pričetkom posamezne vožnje pa mora biti določen delavec, ki bo opravil vožnjo;
– konstrukcija krmilnega dela naprave mora biti izvedena tako, da omogoča istočasni zagon naprave le iz enega komandnega mesta, pred zagonom pa morajo biti iz drugih dveh komandnih mest podani pogoji za pričetek vožnje.