V Poslovniku Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/01, 23/02 - popr., 54/03, 103/03, 114/04, 26/06 in 21/07) se poglavje 3. Gradivo vlade spremeni in dopolni tako, da se glasi:
7. člen
(pooblaščeni predlagatelji gradiva vlade)
Gradivo vlade lahko predlagajo v obravnavo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, direktorji vladnih služb in drugi pooblaščeni predlagatelji (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
7.a člen
(gradivo nepooblaščenih predlagateljev)
Gradivo, ki ga na vlado naslovi nepooblaščeni predlagatelj, generalni sekretar pošlje v reševanje pristojnemu ministrstvu ali pristojni vladni službi, ki mora nepooblaščenemu predlagatelju odgovoriti najkasneje v 15 dneh od dneva prejema gradiva in odgovor posredovati v vednost generalnemu sekretarju.
Če gradivo nepooblaščenega predlagatelja obravnava vprašanja, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, predloži ministrstvo ali vladna služba iz prejšnjega odstavka vladi ustrezno gradivo vlade, ki vsebuje tudi predlog odgovora nepooblaščenemu predlagatelju, najkasneje v roku 20 dni od dneva prejema gradiva.
Gradiva iz prvega odstavka tega člena, za katera ni pristojna vlada, ministrstva ali vladne službe, generalni sekretar odstopi pristojnemu organu najkasneje v roku 10 dni od dneva prejema gradiva.
8. člen
(gradivo vlade)
Gradivo vlade je skupek dokumentov s predlogi vladnih odločitev, ki jih predlagatelj predloži vladi v obravnavo. Gradivo mora predlagatelj predložiti jezikovno in nomotehnično urejeno.
Gradivo vlade sestavljata spremni dopis in jedro gradiva.
Spremni dopis, ki ga podpiše predstojnik predlagatelja, se naslovi na generalni sekretariat in vsebuje:
-
podatke, ki se nanašajo na identifikacijo gradiva,
-
predlog sklepov, ki naj jih vlada sprejme v zvezi z gradivom, predlaganim v jedru gradiva,
-
postopek obravnave gradiva vlade,
-
povzetek podatkov z zagotovilom predlagatelja o opravljenih aktivnostih in opredelitvijo posledic, ki jih prinaša gradivo,
-
kratek povzetek gradiva, če gradivo obsega več kot pet strani,
-
druge podatke, pomembne za odločanje vlade.
Jedro gradiva vsebuje predlog zakona, podzakonskega predpisa ali akta in drugih odločitev vlade.
Generalni sekretar z navodilom podrobneje določi sestavne dele spremnega dopisa in jedra gradiva ter način njune priprave.
Predlagatelj gradiva odgovarja za točnost podatkov in korektno predstavitev posledic predlaganih rešitev ter za strokovno pripravo gradiva.
Posamezna ministrstva in vladne službe spremljajo ustreznost tistega dela gradiva, ki spada v njihovo pristojnost oziroma se dotika njihovega delovnega področja.
8.a člen
(predlogi sklepov)
Predlogi sklepov morajo biti oblikovani jasno in jedrnato. Vsebovati morajo pravno podlago, nosilce nalog in realne roke za njihovo izvedbo.
S predlogi sklepov se posameznemu organu ali službi ne smejo nalagati naloge, katerih opravljanje nalaga že zakon oziroma drug splošni predpis, in naloge, za katere organ ali služba po veljavnih predpisih ni pristojna.
8.b člen
(sestavine predloga zakona)
Predlog zakona vsebuje:
-
naslov,
-
uvod,
-
besedilo členov,
-
obrazložitev posameznega člena ali zaokroženih vsebinskih sklopov členov,
-
besedilo členov, za katere se predlaga sprememba,
-
druge sestavine in podatke, ki jih določa Poslovnik Državnega zbora.
Predlogu zakona se predložijo tudi osnutki podzakonskih predpisov, katerih izdajo določa predlog zakona.
Uvod predloga zakona vsebuje sestavine, določene s Poslovnikom Državnega zbora, in presojo posledic na posamezna področja ter povzetek o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona.
Presoja posledic iz prejšnjega odstavka obsega vsaj:
-
presojo finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva z načinom zagotovitve,
-
presojo administrativnih posledic,
-
presojo posledic na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij,
-
presojo posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike,
-
presojo posledic na socialnem področju,
-
presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja.
Ne glede na tretji odstavek tega člena uvod predloga zakona, ki se predlaga za obravnavo in sprejem po nujnem postopku, in uvod predloga zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe vsebujeta kot obvezne le sestavine, določene s Poslovnikom Državnega zbora. Za zakone, sprejete po nujnem postopku, se o presoji posledic na posameznih področjih pripravi poročilo po dvoletnem izvajanju, ki se po obravnavi na vladi posreduje Državnemu zboru v vednost in objavi na spletnih straneh.
Presojo posledic na posamezna področja pri predlogu zakona, katerega predlagatelj ni vlada, pripravi pristojno ministrstvo ali vladna služba v mnenju, s katerim vlada podpre obravnavo in sprejem predloga zakona.
8.c člen
(sestavine predloga podzakonskega predpisa vlade)
Predlog podzakonskega predpisa vlade vsebuje:
-
preambulo,
-
naslov,
-
besedilo členov,
-
obrazložitev.
Obrazložitev predloga iz prejšnjega odstavka vsebuje predstavitev pravne podlage, vsebinsko obrazložitev predlaganih rešitev in presojo posledic po posameznih področjih iz četrtega odstavka prejšnjega člena, če te niso mogle biti celovito predstavljene v predlogu zakona.
Če se z gradivom predlaga sprememba ali dopolnitev podzakonskega predpisa, se predloži tudi predlog (neuradnega) prečiščenega besedila, ki ga določi vlada.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za ratifikacijo oziroma potrditev mednarodnih pogodb z aktom vlade.
8.č člen
(sestavine predloga akta ali druge odločitve vlade)
Predlog akta ali druge odločitve vlade, če zakon ne določa drugače, vsebuje:
-
preambulo,
-
naslov,
-
besedilo,
-
obrazložitev.
8.d člen
(sestavine predloga podzakonskega predpisa ministra ali nosilca javnega pooblastila)
Za predlog podzakonskega predpisa ministra ali nosilca javnega pooblastila se priporoča smiselna uporaba določb petega odstavka 8. člena, 8.c člena, 9. člena, 9.a člena in 10. člena tega poslovnika v delu, v katerem se določajo roki za medresorsko usklajevanje.
9. člen
(sodelovanje javnosti)
Predlogi in mnenja, ki jih strokovna in druga javnost naslavlja na vlado, pristojno ministrstvo ali vladno službo, se proučijo in po možnosti upoštevajo ob naslednji pripravi predpisa.
Predlagatelj predpisa povabi strokovno in drugo javnost k sodelovanju pri pripravi predpisa s splošnim vabilom, kateremu je priložen osnutek predpisa, na spletnih straneh.
Predlagatelj predpisa lahko tudi izpostavi posamezna vprašanja, ki jih z vabilom k sodelovanju, kateremu je priložen osnutek predpisa, naslovi na konkretno organizacijo, civilno-družbeno osebo ali posameznega strokovnjaka.
Rok za odziv javnosti iz drugega odstavka tega člena, ki ga določi predlagatelj, je 30 do 60 dni od objave na spletnih straneh oziroma v skladu z dogovorom za sodelovanje po prejšnjem odstavku.
Predlagatelj predpisa pisno seznani strokovno ali drugo javnost iz drugega odstavka tega člena o bistvenih predlogih ali mnenjih, ki niso bili upoštevani, z obrazložitvijo razlogov v 15 dneh od sprejema predpisa ali od posredovanja predloga predpisa v nadaljnji postopek.
Javnosti se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče (ukrepi, ki se sprejemajo po nujnem postopku, ukrepi, ki morajo biti sprejeti in uveljavljeni nemudoma, z določenim začetkom veljavnosti brez predhodne seznanitve javnosti).
Javnost se ne povabi k sodelovanju pri pripravi predloga državnega proračuna, predloga rebalansa državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga zakona o izvrševanju državnega proračuna in podzakonskih predpisov na njegovi podlagi, predloga zaključnega računa državnega proračuna, predloga poslovnika vlade, predloga odloka, predloga resolucije z izjemo predloga resolucije o nacionalnem programu na posameznem področju, predloga dokumentov razvojnega načrtovanja in izvajanja razvojnih politik, predloga deklaracije, predloga aktov o ratifikaciji mednarodnih pogodb in predloga sklepa.
Določbe drugega do petega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov ureja zakon.
9.a člen
(objava na spletnih staneh)
Gradivo iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki se objavi na spletnih straneh, vsebuje:
-
osnutek predpisa,
-
povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključna vprašanja in cilje,
-
čas trajanja javne predstavitve, v katerem je mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe,
-
datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja in
-
uradni elektronski naslov in telefon predlagatelja.
10. člen
(predhodno medresorsko usklajevanje)
Gradiva vlade morajo biti pred predložitvijo vladi v obravnavo medresorsko usklajevana z ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo.
Posamezna ministrstva in vladne službe morajo v vseh fazah priprave in obravnave gradiva vlade spremljati ustreznost tistega dela zagotovil in rešitev iz predloga gradiva, ki sodi v njihovo pristojnost.
Predlogi splošnih aktov in aktov poslovanja vlade morajo biti vedno predhodno usklajeni z ministrstvom, pristojnim za finance, in vladno službo, pristojno za zakonodajo, ki o usklajenosti podata pisno mnenje.
Gradiva v zvezi z dokumenti razvojnega načrtovanja morajo biti predhodno usklajena z vladno službo, pristojno za razvoj in evropske zadeve.
Gradiva v zvezi s sklepanjem mednarodnih pogodb in nepogodbenih mednarodnih aktov morajo biti v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve, predhodno usklajena z ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve.
V predhodnem medresorskem usklajevanju mora vsako zaprošeno ministrstvo in vladna služba dati svoje mnenje k pripravljenemu gradivu najpozneje v 14 dneh po njegovem prejemu oziroma predlagatelju in generalnemu sekretarju sporočiti, da zaradi obsega ali ravni pripravljenosti gradiva potrebuje daljši rok za pripravo mnenja. Dodatni rok za pripravo mnenja ne sme biti daljši od 30 dni od prejema gradiva.
Če se v postopku predhodnega medresorskega usklajevanja gradivo naknadno spremeni, je ob pripravi splošnih aktov in aktov poslovanja vlade treba ponovno pridobiti mnenje vladne službe, pristojne za zakonodajo, mnenje ministrstva za finance pa samo, če se naknadno bistveno spremeni obseg predvidenih javnofinančnih izdatkov. Ob ponovnem zaprosilu za mnenje predlagatelj opozori na naknadne spremembe gradiva. Ponovno mnenje oziroma sporočilo, da zaradi obsega sprememb ali ravni pripravljenosti gradiva potrebuje daljši rok za pripravo ponovnega mnenja, mora biti podano najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu spremenjenega gradiva. Dodatni rok za pripravo mnenja ne sme biti daljši od 15 dni od prejema spremenjenega gradiva.
11. člen
(obravnava neusklajenega gradiva)
Minister ali direktor vladne službe lahko pisno zahteva, da se gradivo predloži vladi v obravnavo:
-
če uskladitve po opravljenem predhodnem medresorskem usklajevanju z zaprošenimi ministrstvi in vladnimi službami ni bilo mogoče doseči ali
-
če zaradi nujnosti obravnave gradiva predhodnega medresorskega usklajevanja ni bilo mogoče izvesti.
V zahtevi iz prejšnjega odstavka minister ali direktor vladne službe navede ministrstvo ali vladno službo, s katerim uskladitve ni bilo mogoče doseči, neusklajena vprašanja in argumente za svojo odločitev ali razloge za nujnost obravnave gradiva brez predhodnega medresorskega usklajevanja.
V spremnem dopisu gradiva iz prvega odstavka tega člena se vidno označi, da je gradivo predloženo vladi v obravnavo na zahtevo ministra ali direktorja vladne službe.
11.a člen
(obravnava gradiva brez sodelovanja javnosti)
Minister ali direktor vladne službe lahko pisno zahteva, da se gradivo predloži vladi v obravnavo, če zaradi nujnosti obravnave gradiva sodelovanja z javnostjo ni bilo mogoče izvesti.
V zahtevi iz prejšnjega odstavka minister ali direktor vladne službe navede razloge za nujnost obravnave gradiva brez sodelovanja javnosti.
V spremnem dopisu gradiva iz prvega odstavka tega člena se vidno označi, da je gradivo predloženo vladi v obravnavo na zahtevo ministra ali direktorja vladne službe.
12. člen
(oblika gradiva vlade in drugih dokumentov)
Vlada obravnava samo tista gradiva, ki so generalnemu sekretariatu poslana v elektronski obliki. Gradivo vlade mora biti podpisano z varnim elektronskim podpisom predlagatelja ali na drug način, ki ga določi generalni sekretar in iz katerega je nedvomno razvidno, da je gradivo poslal predlagatelj.
Celotno gradivo vlade z vsemi sestavnimi deli mora biti poslano v eni datoteki. Izjemoma je mogoče gradivo vlade poslati tudi v ločenih datotekah, če posameznih delov gradiva iz tehničnih razlogov ali zaradi stopnje tajnosti določenih delov gradiva ni mogoče združiti.
Izjemoma lahko generalni sekretar predlaga predsedniku vlade oziroma predsedniku delovnega telesa, da na dnevni red seje uvrsti tudi gradivo, ki ga zaradi tehničnih ali drugih upravičenih razlogov ni bilo mogoče pravočasno predložiti v elektronski obliki.
Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za vse druge dokumente, ki jih ministrstva in vladne službe pošljejo generalnemu sekretariatu.
13. člen
(zavrnitev gradiva vlade)
Če gradivo vlade ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom, generalni sekretar to sporoči predlagatelju skupaj s pojasnilom, kako naj ga dopolni oziroma popravi. V informacijskem sistemu vlade se objavi samo popravljeno gradivo, zavrnjeno pa le, če tako odloči generalni sekretar po posvetovanju s predlagateljem gradiva, kadar je zaradi obsežnosti ali nujnosti gradiva to smotrno.
Če gradivo obravnava vprašanja, ki spadajo v delovno področje ustanovljenih svetov vlade ali delovnih skupin in ti gradiva še niso obravnavali, generalni sekretar pozove predlagatelja, da gradivo predloži pristojnemu telesu v predhodno obravnavo.
Gradivo, ki ne obravnava vprašanj, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, je pa pomembno za spremljanje stanja oziroma za obveščenost članov vlade, pošlje generalni sekretar članom vlade v vednost. Takšnega gradiva vlada ne obravnava.
Predlagatelj gradiva, ki se z zavrnitvijo ne strinja, lahko poda zahtevo iz prvega odstavka 53. člena tega poslovnika.«.