4. člen
(ukrepi za zmanjševanje obremenjevanja voda)
(1)
Ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec naprave za proizvodnjo vodikovega peroksida zaradi čim manjšega onesnaževanja okolja z emisijo toplote in snovi v odpadni vodi, so:
a)
odpadne vode, ki nastanejo pri ekstrakciji vodikovega peroksida in reverziji delovne raztopine, morajo biti očiščene z biološkim čiščenjem, kemijsko oksidacijo, adsorpcijo ali drugo metodo čiščenja z učinkom čiščenja, ki zagotavlja, da predpisane mejne vrednosti odpadnih voda niso presežene;
b)
rezervoarji za skladiščenje vodikovega peroksida so narejeni in tehnično opremljeni tako, da so načrtovani za skladiščenje nevarnih snovi, postavljeni na betonski površini in morajo biti opremljeni:
1.
s kontinuiranim merjenjem temperature, pri čemer je število merilnih mest temperature na posameznem rezervoarju odvisno od njegove prostornine, in sicer:
-
eno merilno mesto, če je prostornina manjša od 100 m3,
-
dve merilni mesti, če je prostornina enaka ali večja od 100 m3 in manjša od 500 m3,
-
tri merilna mesta, če je prostornina enaka ali večja od 500 m3 in manjša od 1.000 m3,ali
-
štiri merilna mesta, če je prostornina enaka ali večja od 1.000 m3;
2.
z neoviranim zasilnim izpustom za zagotavljanje večje varnosti v primeru razgradnje vodikovega peroksida;
3.
z merilcem ravni vodikovega peroksida v rezervoarju in zaščito pred prenapolnjenostjo;
4.
z avtomatskim detektorjem puščanj zlasti pri manjših zadrževalnih sistemih;
5.
z zadrževalnim sistemom s prostornino, ki je enaka najmanj 110 odstotkom prostornine največjega rezervoarja, ki so z njo povezani;
6.
z opremo za vzdrževanje rezervoarjev;
7.
z varnostnim sistemom za preprečevanjem nadtlaka ali podtlaka;
8.
z napajalnim sistemom vode, primernim za hlajenje in poplavljanje rezervoarja.
(2)
Ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec naprave za proizvodnjo natrijevih perboratov zaradi čim manjšega onesnaževanja okolja z emisijo toplote in snovi v odpadni vodi, so:
1.
varčevanje z energijo pri pripravi raztopine natrijevega metaborata z izvajanjem procesa pri nižji temperaturi tako, da je končna temperatura v obratovalnem območju od 60 °C do 95 °C;
2.
znižanje koncentracije ali količine matične lužnice, ki nastaja pri procesu kristalizacije perborata tetrahidrata, z uporabo hladilnega sistema ali vakuumskega izhlapevanja zaradi boljše izrabe materiala in večje energetske učinkovitosti procesa;
3.
zmanjševanje vsebnosti vlage v kolaču perborata tetrahidrata s centrifugiranjem na 3 do 10 odstotkov zaradi manjše porabe energije pri sušenju tega perborata.