Za 41. členom se doda nov naslov, ki se glasi:
in se dodajo naslednji členi:
Prijavi za zaključni izpit iz 26. člena tega pravilnika, udeleženci srednjega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: kandidati) priložijo dokazila o opravljenih obveznostih, ki jih določa vzgojnoizobraževalni program za opravljanje zaključnega izpita. Kandidat se mora prijaviti najpozneje 3 dni pred objavljenim rokom za opravljanje zaključnega izpita.
Zaključni izpit se opravlja pred izpitnim odborom.
Kadar izobraževalna organizacija izvaja več vzgojnoizobraževalnih programov oziroma smeri ali če je več oddelkov zaključnega letnika, lahko ima izpitni odbor ustrezno število komisij; če vsebina izobraževanja, organizacija ter obseg dela to zahtevajo, je lahko v izobraževalni organizaciji tudi več izpitnih odborov.
Člani izpitnega odbora so: predsednik, podpredsednik, tajnik, izpraševalci posameznih predmetov, mentorji, ocenjevalci in soocenjevalci pisnih nalog, storitev, izdelkov, nastopov ipd. ter predsedniki in tajniki komisij.
Predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo lahko vsako leto najkasneje v mesecu aprilu na predlog Zavoda SRS za šolstvo imenuje predsednike izpitnih odborov in lahko določi roke za opravljanje zaključnih izpitov. Podpredsednik izpitnega odbora je v tem primeru ravnatelj izobraževalne organizacije. Če predsednik izpitnega odbora ni imenovan, je predsednik izpitnega odbora ravnatelj izobraževalne organizacije, podpredsednika izpitnega odbora pa izbere učiteljski zbor.
Komisije, člane komisij in druge člane izpitnega odbora določi ravnatelj izobraževalne organizacije izmed članov učiteljskega zbora, po potrebi pa tudi izmed drugih strokovnjakov.
Če predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo ne določi rokov za opravljanje zaključnega izpita, jih določi izobraževalna organizacija in o njih seznani Zavod SRS in šolstvo, objaviti pa jih mora najpozneje 15 dni pred začetkom zaključnega izpita. Roki za zaključni izpit so: spomladanski (ob koncu pouka v šolskem letu), jesenski (pred koncem šolskega leta) in zimski (v polletnih počitnicah); za popravne in naknadne izpite zaključnega izpita pa tudi med 10. in 15. septembrom.
Zaključni izpit se opravlja iz predmetov, ki jih določa vzgojnoizobraževalni program.
Teme za pisni del izpita, seminarsko nalogo, nastop, izdelek, storitev ipd. ter izpitna vprašanja pri zaključnem izpitu morajo biti v obsegu, kot ga določa vzgojnoizobraževalni program, po katerem si kandidat pridobiva izobrazbo.
Naslovi oziroma naloge za pisni del zaključnega izpita morajo ostati v tajnosti do tega dela izpita, izpitna vprašanja pa dokler si kandidat ne izbere listka z vprašanji.
Za posamezni pisni del zaključnega izpita pripravijo učitelji, ki poučujejo predmete v zaključnem letniku, po tri predloge tem oziroma skupine nalog in jih najpozneje dan pred pričetkom zaključnega izpita izročijo ravnatelju izobraževalne organizacije v zapečatenih ovojnicah.
Na svoji seji pred posameznim pisnim delom zaključnega izpita, izpitni odbor izbere teme oziroma skupne naloge za ta del izpita. Z naslovi tem oziroma nalogami se kandidate seznani neposredno pred posameznim pisnim delom zaključnega izpita.
Zaradi enotnega izobrazbenega standarda Zavod SRS za šolstvo za posamezne programe ali usmeritve lahko določi teme oziroma naloge za pisni del vseh predmetov ali samo predmetov skupnega dela zaključnega izpita, lahko pa izdaja tudi navodila za oblikovanje tem oziroma nalog in vprašanj pri zaključnem izpitu ter kataloge znanj za zaključni izpit.
Kadar Zavod SRS za šolstvo določi teme oziroma naloge iz prejšnjega odstavka, obvesti o tem ustrezne izobraževalne organizacije najkasneje 30 dni pred zaključnim izpitom, teme oziroma naloge pa morajo ustrezne vzgojnoizobraževalne organizacije prejeti v zapečatenih ovojnicah najpozneje dan pred začetkom zaključnega izpita.
Teme oziroma naslove za izdelke, storitve, nastope ipd. posebnega dela zaključnega izpita pripravijo ustrezni učitelji in jih izročijo ravnatelju izobraževalne organizacije. Ob vsaki temi oziroma naslovu mora biti določen tudi kraj in potreben čas za ta del zaključnega izpita ter seznam nadzornikov in ocenjevalcev oziroma izpraševalcev pri zagovorih.
Teme oziroma naslove za seminarske naloge, nastope pa tudi za izdelke, storitve ipd., ki po svoji naravi terjajo daljšo pripravo, določi in objavi učiteljski zbor izobraževalne organizacije najpozneje do polletnih počitnic. Ob vsaki temi oziroma naslovu morata biti določena tudi mentor, ki bo spremljal delo kandidata in soocenjevalec. Učenci zaključnih letnikov oziroma kandidati za zaključni izpit lahko predlagajo svoje teme seminarskih nalog, nastopov pa tudi izdelkov, storitev ipd. v soglasju z mentorjem. Za seminarsko nalogo lahko kandidat predloži tudi nalogo, ki jo je opravil v okviru gibanja Znanosti mladini ipd.
Učenci oziroma kandidati si izberejo temo oziroma naslov seminarske naloge, nastopa, pa tudi izdelka, storitve ipd. najpozneje 30 dni po objavi. Seminarsko nalogo ali izdelek kandidat odda v pregled in ocenitev najpozneje 15 dni pred iztekom roka za prijavo k zaključnemu izpitu.
Kadar je s programom določen kot sestavina zaključnega izpita nastop ali storitev, se ta del zaključnega izpita lahko opravi že prej.
Za ustni del zaključnega izpita izpraševalci pripravijo seznam vprašanj za posamezni predmet in listke s tremi vprašanji s tega seznama. Za vsako komisijo mora biti najmanj 30 listkov oziroma 5 več kot je kandidatov za zaključni izpit. Pred začetkom zaključnega izpita izpraševalci oddajo seznam vprašanj in vprašanja na listkih predsedniku izpitnega odbora.
Izpitni odbor pred začetkom zaključnega izpita določi zlasti:
-
vrstni red ter kraj opravljanja posameznih delov zaključnega izpita;
-
ustrezno število komisij in njihove člane;
-
nadzorne učitelje pri pisnem delu zaključnega izpita oziroma osebe, ki nadzorujejo kandidate pri zaključnem izpitu;
-
dovoljene pripomočke pri posameznem delu zaključnega izpita;
-
razpored kandidatov ter dan in uro opravljanja izpita pri pisnem in ustnem delu zaključnega izpita ter razpored kandidatov za opravljanje izdelkov, storitev, nastopov z zagovorom ipd;
-
razpored zagovorov seminarskih nalog, izdelkov, storitev, nastopov ipd.
Zaključni izpit začne predsednik izpitnega odbora s tem, da kandidate seznani s postopkom opravljanja zaključnega izpita in z navodili izpitnega odbora.
Zaključni izpit se začne praviloma s pisnim delom, če izpitni odbor ne določi drugače.
Na isti dan se lahko opravlja pisni del zaključnega izpita le iz enega predmeta. Pisni del zaključnega izpita opravljajo kandidati praviloma v dopoldanskem času pod nadzorstvom učitelja (nadzorni učitelj). Za pisni del zaključnega izpita iz posameznega predmeta ima kandidat na razpolago štiri šolske ure (po 45 minut).
Vsi kandidati, ki imajo za pisni del zaključnega izpita isto temo oziroma nalogo, pričnejo s pisnim delom izpita istočasno.
Izdelava izdelkov in opravljanje storitev, nastopov ipd. iz 41.e člena se začne tako, da se kandidatom na dan začetka tega dela zaključnega izpita sporočijo teme za izdelek, storitev, nastop idp.
Izpitni odbor seznani kandidate s postopkom, vsebino, obliko in trajanjem tega dela izpita. Čas, ki je določen za izdelek, storitev, nastop ipd. izpitni odbor lahko podaljša, lahko pa odloči, da kandidat opravi le del storitve, izdelka oziroma nastopa.
Ustni del zaključnega izpita se opravlja pred izpitnim odborom oziroma njegovo komisijo, in se za kandidata prične, ko ga predsedujoči pozove, naj si izbere listek. Kandidat lahko po vpogledu enkrat zamenja listek. Vrnitev listka lahko vpliva na oceno, o čemer odloči izpitni odbor. Kandidat ima pravico pripravljati se na odgovor 20 minut. Kandidat odgovarja na vprašanja z listka. Izpraševalec in predsedujoči lahko zastavljata kandidatu dodatna vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo vprašanja z listka. Ustni del zaključnega izpita iz posameznega predmeta oziroma zagovor sme trajati največ 20 minut. Listki z vprašanji, na katera so kandidati že odgovorili, se izločijo. Med opravljanjem ustnega izpita oziroma zagovora se lahko pripravlja naslednji kandidat.
Kandidata, ki se pri opravljanju zaključnega izpita ne ravna po navodilih izpitnega odbora, nadzorni učitelj oziroma predsedujoči opomni in če opomina ne upošteva, ga odstrani iz prostora, kjer se opravlja izpit. Izpitni odbor odloči, ali tak kandidat lahko nadaljuje z zaključnim izpitom v tem roku ali ne. Opomin, odstranitev iz prostora ali prepoved nadaljevanja zaključnega izpita se vpiše v zapisnik.
Dosežen učni uspeh pri posameznih predmetih in dosežen splošni učni uspeh pri zaključnem izpitu ocenjuje izpitni odbor v skladu s tem pravilnikom. Kadar se zaključni izpit opravlja pred komisijo, izpitnemu odboru predlaga ocene ta komisija.
Ko je zaključni izpit pri posameznem predmetu sestavljen iz dveh delov (pisnega in ustnega oziroma izdelka, storitve, nastopa, seminarske naloge ipd. in zagovora), se dosežen uspeh pri takem predmetu ocenjuje na podlagi doseženega uspeha pri obeh delih.
Za pisni del, izdelek, storitev, nastop, seminarsko nalogo ipd. pri zaključnem izpitu predlagajo oceno mentor oziroma ocenjevalec in soocenjevalec. Če se soocenjevalec ne strinja s predlogom mentorja oziroma ocenjevalca, pisno utemelji svoj predlog ocene.
Splošni učni uspeh zaključnega izpita se oceni na podlagi doseženega uspeha pri posameznih predmetih zaključnega izpita.
Kandidat, ki je pri zaključnem izpitu negativno ocenjen iz enega predmeta, lahko opravlja popravni izpit iz enega predmeta. Če je pri pisnem delu zaključnega izpita oziroma izdelku, storitvi, nastopu, seminarski nalogi ipd., kandidat dosegel pozitivno oceno, opravlja popravni izpit le iz ustnega dela zaključnega izpita oziroma zagovora.
Kandidat, ki je pri zaključnem izpitu negativno ocenjen iz dveh ali več predmetov, ni opravil zaključnega izpita in lahko ponovno opravlja zaključni izpit v rokih v skladu s tem pravilnikom.
Iz neocenjenih predmetov pri zaključnem izpitu opravlja kandidat naknadne izpite v naslednjem roku.
Popravni in naknadni izpiti pri zaključnem izpitu se lahko večkrat opravljajo po enakem postopku kot zaključni izpit.
Potem, ko izpitni odbor oceni vse kandidate, predsednik v navzočnosti članov izpitnega odbora in kandidatov razglasi izid zaključnega izpita na slovesen način.
Kandidatu, ki je uspešno opravil zaključni izpit, izobraževalna organizacija izda spričevalo o zaključnem izpitu najpozneje v 7 dneh po končanem zaključnem izpitu. Z datumom izdaje spričevala se vpiše dan razglasitve izida zaključnega izpita. Spričevalo podpiše ravnatelj izobraževalne organizacije.
V spričevalo o zaključnem izpitu se navede poleg vzgojnoizobraževalnega programa in smeri, po katerem je bil opravljen zaključni izpit tudi dosežen uspeh pri predmetih in dosežen splošni učni uspeh pri zaključnem izpitu.
Kandidatu, ki je po določbi iz 4. odstavka 26. člena tega pravilnika oproščen opravljanja zaključnega izpita, se v spričevalo o zaključnem izpitu vpiše: Kandidat je oproščen opravljanja zaključnega izpita, ker je zaključni letnik končal z odličnim splošnim učnim uspehom. V primeru, ko je tak kandidat v skladu s programom opravljal del zaključnega izpita, se v tako spričevalo vpiše tudi dosežen uspeh tega dela izpita.
O zaključnih izpitih se vodijo zapisniki sej izpitnega odbora in zapisniki o zaključnem izpitu.
Zapisniki sej izpitnega odbora obsegajo vse podatke o sklepih, ki jih je izpitni odbor sprejel o organizaciji, poteku in izidu zaključnega izpita v posameznem izpitnem roku. Zapisnike sej podpišejo tajnik in predsednik izpitnega odbora ter ravnatelj izobraževalne organizacije.
Zapisnik o zaključnem izpitu obsega podatke o kandidatu, podatke o izpitnih predmetih, člane izpitnega odbora oziroma komisije, podatke o temah oziroma komisije, podatke o temah oziroma nalogah ter vprašanjih pri posameznih predmetih in dosežen uspeh. Zapisnik podpišejo tajnik in člani izpitnega odbora oziroma komisije, pred katerimi je kandidat opravljal zaključni izpit.
Predsednik izpitnega odbora pošlje poročilo o zaključnem izpitu najpozneje v 15 dneh po končanem zaključnem izpitu Zavodu SRS za šolstvo.
Zoper nepravilen postopek pri zaključnem izpitu lahko kandidat vloži obrazložen pisni ugovor v roku 24 ur od posameznega dela izpita, pri katerem je prišlo do zatrjevane kršitve. O ugovoru odloči izpitni odbor prav tako v roku 24 ur.