6. člen
(preveritev druge boljše okoljske možnosti)
(1)
Pri ugotavljanju, ali koristnih ciljev posega v vode zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče zagotoviti na način, ki bi imel manjše posledice na okolje (v nadaljnjem besedilu: druge boljše okoljske možnosti), se upoštevajo:
-
funkcionalno - tehnični vidik,
-
ekonomski vidik in
-
okoljski vidik.
(2)
Funkcionalno - tehnični vidik iz prve alineje prejšnjega odstavka je vidik, s katerim se ugotavlja razpoložljivost tehnično izvedljivih ukrepov, ki bi imeli manjše posledice za vode in s katerim bi na enakovreden način zagotovili doseganje ciljev načrtovanega posega v vode.
(3)
Za oceno ekonomskega vidika iz druge alineje prvega odstavka tega člena, s katerim se ugotavlja ekonomska učinkovitost posega v vode, se uporabljajo ekonomski kazalniki posameznih variant ter opis tistih stroškov in koristi, ki jih ni mogoče denarno ovrednotiti, in obsega zlasti:
1.
ekonomsko analizo (izračun ekonomskih kazalnikov), ki vključuje:
-
ekonomsko neto sedanjo vrednost,
-
ekonomsko interno stopnjo donosnosti,
-
razmerje med koristmi in stroški, količnik koristnosti;
2.
multikriterijsko analizo,
3.
analizo občutljivosti na spremembe v trajanju investicij ob upoštevanju študije izvedljivosti načrtovanega posega v vode,
4.
analizo tveganj (finančna, gradbena, okoljska, geološka, hidrološka hidravlična, socialna, regulatorna ali politična tveganja) in
5.
druge metode, ki upoštevajo pravila stroke in posebnosti posameznega področja.
(4)
Če se na podlagi posega v vode ustvarja prihodek, se za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja iz druge alineje prvega odstavka tega člena ugotavlja učinkovitost investicije tudi s finančnimi merili.
(5)
Finančna merila iz prejšnjega odstavka so zlasti:
-
interna stopnja donosnosti,
-
količnik donosnosti, ki odraža razmerje med koristmi, ki se dosežejo z novim posegom v vode, in stroški, ki pri tem nastanejo,
-
vpliv na rast bruto domačega proizvoda,
-
stroški investicije v življenjski dobi predlagane rešitve in
-
doseganje referenčne interne stopnje donosnosti brez podpor s strani države.
(6)
Okoljski vidik iz tretje alineje prvega odstavka tega člena je vidik, s katerim se ugotavlja vpliv posega v vode v celotnem življenjskem ciklu, to je od pridobivanja surovin, izdelave, gradnje, obratovanja in vzdrževanja do prenehanja posega, sanacije, odstranitve in upravljanja z odpadki. Merila za oceno vplivov posega v vode v celotnem življenjskem ciklu iz prejšnjega stavka obsegajo:
-
vpliv na podnebne spremembe (biogeni vplivi, fosilni vplivi, vplivi rabe in sprememb rabe prostora ipd.) in vpliv na cilje s področja podnebnih sprememb (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zagotavljanje trajnostnega upravljanja s tlemi in gozdovi, zmanjšanje nacionalnih emisij, ki povzročajo onesnaževanje zraka ipd.),
-
vpliv na stanje voda (zakisanje voda, ekotoksičnost celinskih voda, evtrofikacija celinskih voda in morja, dvig temperature in sprememba hidrološkega režima in prodonosnosti ipd.) in vpliv na doseganje okoljskih ciljev, vpliv na nepovratno rabo voda,
-
vpliv na kulturno dediščino in cilj celovitega ohranjanja kulturne dediščine in
-
druga predpisana merila, s katerimi se lahko ugotavlja vpliv posega v vode v celotnem življenjskem ciklu.
(7)
Pogoj iz tega člena je izpolnjen, če je vsota polovice skupne ocene funkcionalno - tehničnega vidika, polovice skupne ocene ekonomskega vidika in skupne ocene okoljskega vidika izbrane variante večja od vsote polovice skupne ocene funkcionalno - tehničnega vidika, polovice skupne ocene ekonomskega vidika in skupne ocene okoljskega vidika alternativnih variant.