4. člen
(lokacija objekta)
(1)
Makrolokacija objekta, v katerem se izvaja DO v instituciji (v nadaljnjem besedilu: objekt DO v instituciji), je določena v skladu s prostorskimi ureditvenimi zahtevami lokalnih skupnosti in javno mrežo DO v skladu s 7. členom zakona.
(2)
Makrolokacijski pogoj je urejena prometna infrastruktura z možnostjo javnega oziroma organiziranega prevoza in umeščenost v območju naselij.
(3)
Mikrolokacija določa stavbno zemljišče za postavitev objekta DO v instituciji v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.
(4)
Mikrolokacijski pogoji so:
-
komunalna opremljenost zemljišča,
-
konfiguracija zemljišča glede na dostopnost za gibalno ovirane ljudi,
-
smer objekta DO glede na osončenost, osvetljenost, vetrovnost in druge naravne danosti in
-
urejenost neposredne okolice z možnostjo ozelenitve in ureditve površin za rekreacijo in počitek.
(5)
V bivalnih prostorih (skupni večnamenski prostor, bivalni prostori s kuhinjo, stanovanjske sobe) se zagotovi minimalno naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
-
na dan 21. december v trajanju najmanj eno uro dnevno,
-
na dan 21. marec in 21. september najmanj tri ure dnevno.
(6)
Tretja alineja četrtega odstavka tega člena, ki se nanaša na smer objekta DO, ne velja, kadar se stavba načrtuje na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja.
(7)
Ustrezna osvetljenost je dosežena, če skupna površina obdelanih zidarskih odprtin (pri tem se upošteva samo tisti del odprtine, ki je več kakor 0,50 metra nad gotovim podom), namenjenih osvetlitvi, dosega najmanj 20 odstotkov neto tlorisne površine bivalnih prostorov stavbe (sobe in skupni večnamenski prostori).