Subjekt, ki sprejema odločitve, mora pri ocenjevanju svoje izpostavljenosti spremenljivosti donosa iz drugih deležev v podjetju, v katero naloži, upoštevati naslednje:
Subjekt, ki sprejema odločitve, mora oceniti svojo izpostavljenost glede na skupno spremenljivost donosa podjetja, v katero naloži. Ta ocena se izvede zlasti na podlagi pričakovanega donosa iz dejavnosti podjetja, v katero se naloži, vendar se pri tem ne sme upoštevati največja izpostavljenost subjekta, ki sprejema odločitve, spremenljivosti donosa podjetja, v katero se naloži, na podlagi drugih deležev subjekta, ki sprejema odločitve.
Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sklada), oblikuje, trži in upravlja reguliran sklad, s katerim se javno trguje, na podlagi strogo opredeljenih parametrov, določenih v mandatu naložbe, kot določajo lokalna zakonodaja in predpisi. Sklad je bil naložbenikom na voljo kot naložba v razpršen portfelj lastniških vrednostnih papirjev subjektov, katerih vrednostni papirji so na trgu. Upravljavec sklada ima v okviru opredeljenih parametrov diskrecijsko pravico v zvezi s sredstvi, v katera vlaga. Upravljavec sklada je izvedel 10-odstotno sorazmerno naložbo v sklad in za svoje storitve prejema honorar, ki temelji na tržni meri in je enak 1 % čiste vrednosti sredstva sklada. Honorar je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. Upravljavcu sklada ni treba financirati izgub, večjih od te 10-odstotne naložbe. Skladu ni treba ustanoviti neodvisnega upravnega odbora in ga tudi ni ustanovil. Naložbeniki nimajo nobenih materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja upravljavca sklada, vendar lahko odkupijo svoje deleže v določenih omejitvah, ki jih določi sklad.
Čeprav upravljavec sklada posluje v okviru parametrov, ki so določeni v mandatu naložbe, in v skladu z regulativnimi zahtevami, ima pravice odločanja, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti sklada – naložbeniki nimajo materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja upravljavca sklada. Upravljavec sklada za svoje storitve prejme honorar, ki temelji na tržni meri in je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, poleg tega pa je izvedel tudi sorazmerno naložbo v sklad. Zaradi nadomestila in naložbe je upravljavec sklada izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, pri čemer to ne povzroči izpostavljenosti, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada glavni zavezanec.
V tem primeru upoštevanje izpostavljenosti upravljavca sklada spremenljivosti donosa iz sklada skupaj s pristojnostjo odločanja v okviru omejenih parametrov pomeni, da je upravljavec sklada zastopnik. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.
Subjekt, ki sprejema odločitve, oblikuje, trži in upravlja sklad, ki zagotavlja naložbene priložnosti več naložbenikom. Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sklada), mora sprejemati odločitve v najboljšem interesu vseh naložbenikov in v skladu s sporazumi o upravljanju sklada. Kljub temu ima upravljavec sklada široko diskrecijsko pravico. Upravljavec sklada za svoje storitve prejme honorar, ki temelji na tržni meri in je enak 1 % sredstev, s katerimi upravlja, in 20 % celotnega dobička sklada, če je dosežena določena raven dobička. Honorar je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami.
Čeprav mora upravljavec sklada sprejemati odločitve v najboljšem interesu vseh naložbenikov, ima obsežno pristojnost odločanja v zvezi z usmerjanjem pomembnih dejavnosti sklada. Upravljavcu sklada se plača vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. Poleg tega se z nadomestilom deleži upravljavca sklada uskladijo z deleži drugih naložbenikov, da se poveča vrednost sklada, kar pa ne povzroči izpostavljenosti spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki bi bila tako velika, da bi nadomestilo samo po sebi pomenilo, da je upravljavec sklada glavni zavezanec.
Zgornji vzorec pojavov in analiza se nanašata na primere 14A–14C, ki so opisani spodaj. Vsak primer se obravnava ločeno.
Upravljavec sklada ima v skladu tudi 2-odstotno naložbo, na podlagi katere se njegovi deleži uskladijo z deleži drugih naložbenikov. Upravljavcu sklada ni treba financirati izgub, večjih od te 2-odstotne naložbe. Naložbeniki lahko odstavijo upravljavca sklada na podlagi glasovanja z navadno večino, vendar le zaradi kršenja pogodbe.
Zaradi 2-odstotne naložbe upravljavca sklada se poveča njegova izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, kar pa ne povzroči izpostavljenosti, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada glavni zavezanec. Pravice drugih naložbenikov do odstavitve upravljavca sklada se štejejo za pravice do zaščite, ker jih je mogoče uveljavljati le v primeru kršenja pogodbe. Čeprav ima v tem primeru upravljavec sklada obsežno pristojnost odločanja ter je izpostavljen spremenljivosti donosa iz svojega deleža in nadomestila, izpostavljenost upravljavca sklada pomeni, da je upravljavec sklada zastopnik. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.
Upravljavec sklada ima pomembnejšo sorazmerno naložbo v skladu, vendar nima nobene obveznosti, da financira izgube, večje od te naložbe. Naložbeniki lahko odstavijo upravljavca sklada na podlagi glasovanja z navadno večino, vendar le zaradi kršenja pogodbe.
V tem primeru se pravice drugih naložbenikov do odstavitve upravljavca sklada štejejo za pravice do zaščite, ker jih je mogoče uveljavljati le v primeru kršenja pogodbe. Čeprav upravljavec sklada prejme vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, bi lahko kombinacija naložbe upravljavca sklada in njegovega nadomestila povzročila izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada glavni zavezanec. Večji kot so gospodarski interesi upravljavca sklada (pri čemer se upoštevajo njegovo nadomestilo in drugi deleži skupaj) in spremenljivost, povezana z njimi, večji poudarek bi upravljavec sklada dal tem gospodarskim interesom v analizi in večja je verjetnost, da je upravljavec sklada glavni zavezanec.
Na primer, ob upoštevanju nadomestila in drugih dejavnikov bi lahko upravljavec sklada menil, da 20-odstotna naložba zadostuje za ugotovitev, da obvladuje sklad. Vendar se lahko v drugačnih okoliščinah (tj. če je nadomestilo ali drugi dejavniki drugačni) obvladovanje pojavi, kadar je raven naložbe drugačna.
Upravljavec sklada ima 20-odstotno sorazmerno naložbo v skladu, vendar nima nobene obveznosti, da financira izgube, večje od te 20-odstotne naložbe. Sklad ima upravni odbor, pri čemer so vsi njegovi člani neodvisni od upravljavca sklada in jih imenujejo drugi naložbeniki. Upravni odbor vsako leto imenuje upravljavca sklada. Če upravni odbor sklene, da ne bo podaljšal pogodbe upravljavcu sklada, bi lahko storitve, ki jih izvaja upravljavec sklada, izvajali drugi upravljavci v sektorju.
Čeprav upravljavec sklada prejme vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, lahko kombinacija 20-odstotne naložbe upravljavca sklada in njegovega nadomestila povzroči izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki je tako velika, da pomeni, da je upravljavec sklada glavni zavezanec. Vendar imajo naložbeniki materialne pravice do odstavitve upravljavca sklada – upravni odbor zagotovi mehanizem za zagotovitev, da lahko naložbeniki odstavijo upravljavca sklada, če se tako odločijo.
V tem primeru upravljavec sklada v analizi nameni večji poudarek materialnim pravicam do odstavitve. Čeprav ima torej upravljavec sklada obsežno pristojnost odločanja in je izpostavljen spremenljivosti donosa sklada na podlagi njegovega nadomestila in naložbe, materialne pravice drugih naložbenikov pomenijo, da je upravljavec sklada zastopnik. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.
Podjetje, v katero se naloži, je bilo ustanovljeno za nakup portfelja vrednostnih papirjev, zavarovanih s sredstvi, s fiksno obrestno mero, ki se financirajo iz dolžniških instrumentov s fiksno obrestno mero in kapitalskih instrumentov. Kapitalski instrumenti naj bi bili namenjeni zagotavljanju zaščite naložbenikov, ki zagotovijo dolžniški kapital, pred prvo izgubo, in prejemanju morebitnega preostalega donosa podjetja, v katero se naloži. Transakcija je bila potencialnim naložbenikom, ki zagotovijo v dolžniški kapital, na voljo kot naložba v portfelj vrednostnih papirjev, ki so zavarovani s sredstvi in so izpostavljeni kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neizpolnjevanjem finančnih obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev v portfelju, zavarovanih s sredstvi, in obrestnemu tveganju, povezanemu z upravljanjem portfelja. Kapitalski instrumenti ob njihovem nastanku predstavljajo 10 % vrednosti kupljenih sredstev. Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sredstev), upravlja dejaven portfelj sredstev s sprejemanjem odločitev o naložbah v okviru parametrov iz prospekta podjetja, v katero naloži. Upravljavec sredstev za te storitve prejme vnaprej določen honorar, ki temelji na tržni meri (tj. 1 % sredstev, s katerimi upravlja), in honorar, povezan s poslovanjem (tj. 10 % dobička), če dobiček podjetja, v katero naloži, preseže določeno raven. Honorarji so sorazmerni z zagotovljenimi storitvami. Upravljavec sredstev ima v lasti 35 % lastniškega kapitala v podjetju, v katero naloži.
Preostalih 65 % lastniškega kapitala in vsi dolžniški instrumenti so v lasti velikega števila široko razpršenih nepovezanih tretjih naložbenikov. Upravljavca sredstev se lahko brez razloga odstavi na podlagi odločitve drugih naložbenikov, sprejete z navadno večino.
Upravljavcu sredstev se plačuje vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. S tem nadomestilom se uskladijo deleži upravljavca sklada z deleži drugih naložbenikov, da se poveča vrednost sklada. Upravljavec sredstev je izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ker ima v lasti 35 % lastniškega kapitala, in donosa iz njegovega nadomestila.
Čeprav upravljavec sredstev posluje v okviru parametrov iz prospekta podjetja, v katero naloži, lahko trenutno sprejema odločitve o naložbah, ki pomembno vplivajo na donos podjetja, v katero naloži – pravice do odstavitve, ki jih imajo drugi naložbeniki, imajo majhen pomen v analizi, ker ima te pravice veliko število široko razpršenih naložbenikov. V tem primeru upravljavec sredstev nameni večji poudarek izpostavljenosti spremenljivosti donosa sklada iz svojega deleža v lastniškem kapitalu, podrejenega dolžniškim instrumentom. Lastništvo 35 % lastniškega kapitala pomeni podrejeno izpostavljenost izgubam in pravicam do donosa podjetja, v katero se naloži, ki so tako velike, da to pomeni, da je upravljavec sredstev glavni zavezanec. Upravljavec sredstev torej ugotovi, da obvladuje podjetje, v katero naloži.
Subjekt, ki sprejema odločitve (sponzor), sponzorira prehodno družbo več prodajalcev (multi-seller conduit), ki izda kratkoročne dolžniške instrumente nepovezanim tretjim naložbenikom. Transakcija je bila potencialnim naložbenikom na voljo kot naložba v portfelj visoko ovrednotenih srednjeročnih sredstev, ki so minimalno izpostavljena kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neizpolnjevanjem finančnih obveznosti izdajateljev sredstev v portfelju. Službe različnih prenosnikov prodajo portfelje visokokakovostnih srednjeročnih sredstev prehodni družbi. Vsak prenosnik servisira portfelj sredstev, ki ga proda prehodni družbi, in upravlja neporavnane terjatve, pri čemer za to prejme honorar za servisiranje, ki temelji na tržni meri. Vsak prenosnik zagotovi tudi zaščito pred prvo izgubo za kreditne izgube iz svojega portfelja sredstev s presežnim zavarovanjem sredstev, prenesenih prehodni družbi. Sponzor določi pogoje glede prehodne družbe in upravlja njene dejavnosti, pri čemer za to prejme honorar, ki temelji na tržni meri. Honorar je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. Sponzor odobri prodajalce, ki lahko prodajajo prehodni družbi, in sredstva, ki jih kupi prehodna družba, ter sprejme odločitve o financiranju prehodne družbe. Sponzor mora delovati v najboljšem interesu vseh naložbenikov.
Sponzor je upravičen do morebitnega preostalega donosa prehodne družbe, pri čemer tej družbi zagotovi tudi povečanje kreditov in likvidnostna posojila. S povečanjem kredita, ki ga zagotovi sponzor, se absorbirajo izgube v višini do 5 % vseh sredstev prehodne družbe, potem ko prenosniki absorbirajo izgube. Likvidnostna posojila niso zagotovljena na podlagi neplačanih sredstev. Naložbeniki nimajo materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja sponzorja.
Čeprav sponzor za svoje storitve prejme honorar na podlagi tržne mere, ki je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, je izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti prehodne družbe zaradi svojih pravic do morebitnih preostalega donosa prehodne družbe ter zagotavljanja povečanja kreditov in likvidnostnih posojil (tj. prehodna družba je izpostavljena likvidnostnemu tveganju, ker za financiranje srednjeročnih sredstev uporabi kratkoročne dolžniške instrumente). Čeprav ima vsak prenosnik drugačne pravice odločanja, ki vplivajo na vrednost sredstev prehodne družbe, ima sponzor obsežno pristojnost odločanja, na podlagi katere lahko trenutno usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos prehodne družbe (tj. sponzor je določil pogoje glede prehodne družbe, ima pravico sprejemati odločitve o sredstvih (odobritev kupljenih sredstev in prenosnikov teh sredstev) in financiranju prehodne družbe (za katero je treba redno iskati nove naložbe)). Zaradi pravice do preostalih sredstev prehodne družbe ter zagotavljanja povečanja kreditov in likvidnostnih posojil je sponzor izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti prehodne družbe, ki je drugačna od spremenljivosti drugih naložbenikov. Skladno s tem ta izpostavljenost pomeni, da je sponzor glavni zavezanec, zato torej sponzor ugotovi, da obvladuje prehodno družbo. Obveznost sponzorja, da deluje v najboljšem interesu vseh naložbenikov, ne pomeni, da sponzor ne more biti glavni zavezanec.