Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
-
rojstna hiša Franceta Prešerna (1800–1849) je simbolni in zgodovinski prostor rojstva in otroštva pesnika Franceta Prešerna, avtorja Poezij in slovenske himne. Objekt je vrhkletna gorenjska domačija, materializirana priča načina življenja v 19. stoletju. Hiša je muzej, prostor spominjanja in čaščenja pesnika v kritičnih letih tik pred drugo svetovno vojno in med njo. Spominska hiša je bila prva tovrstna institucija v Sloveniji, ki ohranja muzejsko namembnost do danes,
-
cerkev sv. Marka je simbolno povezana s prostorom rojstva in otroštva Franceta Prešerna ter z njegovim iskanjem idealnega prostora in načina bivanja, posebej opevanega v Sonetih nesreče. Cerkev je tipična gorenjska srednjeveška enoladijska podružnica s kakovostno opremo in poslikavami ter z izjemno ohranjenimi krajinskimi elementi na dvignjenem robu ježe pod Karavankami. Sakralni objekt z zvonikom je osnovna dominanta in označevalec vasi,
-
vaška (srenjska) lipa je edino starejše, simbolno slovansko drevo, ki je na Gorenjskem in v Sloveniji ohranjeno skupaj s srenjskimi kamni na originalni lokaciji vaškega središča, križišča poti in odločanja šestnajstih vaških veljakov, posestnikov,
-
enote dediščine so posamezno in skupaj izjemna celota, ki znotraj vasi Vrba in vplivnega območja simbolno označujejo prostor življenja pesnika Franceta Prešerna in njegovih sonarodnjakov ter pesnikov in pisateljev, ki so mu sledili. Zgradba je tudi rojstna hiša ljubljanskega nadškofa Antona Vovka. Objekti so nezamenljiv del identitete narodnega razvoja.