(1)
V postopku oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika se premoženje upošteva skladno z 19. členom tega zakona, pri čemer se tako ugotovljena vrednost deli z 12 in prišteje dohodku osebe, ki je lastnik tega premoženja in ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja po tem členu.
(2)
Ne glede na določbe tega zakona se pri ugotavljanju materialnega položaja zavezanca ne upošteva premoženje osebe iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona ter dohodki in premoženje oseb iz 2. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona.
(3)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, se v postopku iz prvega odstavka tega člena kot dohodek ne upoštevajo priložnostni in občasni dohodki oseb.
(4)
Ne glede na določbe tega zakona se denarna sredstva upravičenca do socialnovarstvene storitve in osebe iz 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona na transakcijskem ali drugem bančnem računu nad mejo, določeno v tretjem odstavku 18. členu tega zakona, prištejejo plačilni sposobnosti upravičenca.
(5)
Meja socialne varnosti osebe v institucionalnem varstvu se določi v višini 0,1 ugotovljenega dohodka upravičenca, vendar ne manj kot 0,3 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(6)
V primeru, da upravičenec do socialnovarstvene storitve ali družinskega pomočnika neodplačno odsvoji svoje premoženje v enem letu pred uveljavljanjem ali med uveljavljanjem socialnovarstvene storitve, ni upravičen do oprostitve plačila. Upravičenec lahko ponovno uveljavlja pravico do oprostitve plačila po preteku obdobja, ko bi lahko z vrednostjo odsvojenega premoženja plačal oskrbo IV pri izvajalcu storitve, za katero je uveljavljal oprostitev oziroma višino delnega plačila za izgubljen dohodek.
(7)
Za neodplačno odsvojitev se šteje tudi prodaja, če je kupnina nesorazmerna z vrednostjo premoženja.
(8)
Ne glede na šesti odstavek tega člena lahko center za socialno delo v izrednih okoliščinah, ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do institucionalnega varstva oziroma družinskega pomočnika, upravičenca oprosti plačila socialnovarstvene storitve oziroma prispevka k plačilu družinskega pomočnika.
(9)
Za izredne okoliščine iz prejšnjega odstavka se štejejo predvsem nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja upravičenca do institucionalnega varstva oziroma družinskega pomočnika, zaradi česar je prišlo do nujne vključitve v institucionalno varstvo oziroma do potrebe po družinskem pomočniku ali če gre za odtujitev nepremičnine majhne vrednosti, pri čemer se kot nepremičnina manjše vrednosti šteje nepremičnina, ki ne presega vrednosti osebnega avtomobila oziroma enoslednega vozila, določene v 2. točki prvega odstavka 18. člena.
(10)
Če je preživninska obveznost zavezanca po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, dogovorjena s pravnim aktom, nižja od plačilne sposobnosti, ugotovljene na podlagi predpisa, ki ureja oprostitve socialnovarstvenih storitev, se upošteva plačilna sposobnost zavezanca in ne njegova obveznost iz pravnega akta.
(11)
Center za socialno delo enkrat letno po uradni dolžnosti na dan 1. aprila preveri višino pravice iz prvega odstavka tega člena in na novo odloči.
(12)
Center za socialno delo izvajalca socialnovarstvene storitve seznani s podatki o osebnih imenih in naslovih zavezancev za plačilo ter o višini njihove obveznosti.