Povprečni tedenski delovni čas je 40 ur, vključno s plačanim dnevnim odmorom 1/2 ure.
Delovni čas določi direktor glede na potrebe proizvodnje v skladu s splošnim aktom. Tedenski fond delovnih ur je v normalnih pogojih enakomerno razporejen na 5 delovnih dni. Če to zahtevajo potrebe delovnega procesa, se z letnim delovnim planom lahko določi neenakomerna razporeditev delovnega časa tako, da je v koledarskem letu doseženo povprečje tedenskega fonda delovnih ur. V takih primerih delovni čas ne sme presegati 50 ur na teden. Neenakomerno se lahko razporedi maksimalno 80 ur delovnega časa v letu.
V primeru višje sile (havarije, naravne nesreče) lahko poslovodni organ odredi prerazporeditev delovnega časa, s tem, da upošteva gornje omejitve.
Delovni čas, ki je v povprečju daljši od 40 ur in ni bil prerazporejen, se obračuna kot podaljšani delovni čas.
Za omejeno dobo se lahko uvede delo prek polnega delovnega časa tudi v primerih, določenih z ukrepi, ki so neogibni za delovanje elektroenergetskega sistema, kadar gre:
-
za remonte in revizije na elektroenergetskih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih napravah, ki se morajo opraviti v čim krajšem času,
-
za odpravo okvar na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih napravah, ki se pojavijo nepredvideno in vplivajo na preskrbo potrošnikov z električno energijo,
-
za vzdrževanje tistih proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih naprav, ki so v takem stanju, da preti izpad,
-
za meritve in preizkuse na proizvodnih, prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih napravah, ki so iz objektivnih razlogov vnaprej planirani in jih ni mogoče opraviti v polnem delovnem času,
-
če splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se brez prekinitve opravijo določena dela oziroma naloge v skladu s pogoji, ki jih določajo zakoni.
Delo prek polnega delovnega časa iz tega člena se šteje kot posebni delovni pogoj.