Pravilnik o letališčih

Eno ali več luči za ovire nizke, srednje ali visoke jakosti je treba namestiti čimbolj na vrhu objekta. Najvišje luči se namestijo tako, da prikazujejo najmanj robove ali točke najvišjega objekta v primerjavi z okolico ovire. Če je na objektu dimnik ali druga gradnja s podobno namembnostjo, se vrhnje luči postavijo dovolj nizko pod vrhom, da se zmanjša vpliv kontaminacije z dimom in podobnim.

Kadar pri označitvi stolpa ali strukture antene z lučmi za ovire visoke jakosti podnevi s pritiklinami – kakor je strelovod ali antena –, višjimi od 12 m, ni primerno postaviti luči za ovire visoke jakosti na vrh pritikline, se luč postavi na najvišjo izvedljivo točko, in če je to možno, se luč za oviro srednje jakosti postavi na vrh.

Pri velikih objektih ali skupinah strnjenih objektov se vrhnje luči postavijo najmanj na točke ali robove objekta, najvišjega v primerjavi z okolico ovire, tako da kaže splošno podobo in obsežnost objekta. Če sta dva ali več robov iste višine, se označi bližnji rob pristajalnega območja. Kadar se uporabljajo luči za ovire nizke jakosti, se postavljajo v enakomernih razmikih največ 45 m, pri lučeh za ovire srednje jakosti pa razmiki ne smejo presegati 900 m. Če ovira ne pomeni enovitega objekta, se lahko postavijo dodatne luči za ovire.

Kjer se uporabljajo luči za ovire srednje jakosti tipa A in je vrh objekta več kakor 105 m nad ravnjo okoliškega zemljišča ali pa je višina vrhov blizu zgradb (ko je objekt, ki mora biti označen, obdan z zgradbami), se na vmesnih ravneh postavijo dodatne luči. Te dodatne vmesne luči morajo imeti enake razmike med najvišjo lučjo in ravnjo zemlje ali ravnjo vrha bližnjih zgradb, ki ne smejo presegati 105 m.

Kadar je objekt označen z lučmi za ovire srednje jakosti tipa B in je vrh objekta več kakor 45 m nad zemljiščem, ki ga obdaja, ali pa je višina vrhov blizu zgradb (ko je objekt, ki mora biti označen, obdan z zgradbami), se na vmesnih ravneh postavijo dodatne luči. Te dodatne vmesne luči morajo biti izmenično luči za ovire nizke jakosti tipa B in luči za ovire srednje jakosti tipa B in morajo imeti enake razmike med najvišjo lučjo in ravnjo zemlje ali ravnjo vrha bližnjih zgradb, ki ne smejo presegati 52 m.

Kadar je objekt označen z lučmi za ovire srednje jakosti tipa C in je vrh objekta več kakor 45 m nad zemljiščem, ki ga obdaja, ali pa je višina vrhov blizu zgradb (ko je objekt, ki mora biti označen, obdan z zgradbami), se na vmesnih ravneh postavijo dodatne luči. Te dodatne vmesne luči morajo imeti enake razmike med najvišjo lučjo in ravnjo zemlje ali ravnjo vrha bližnjih zgradb, ki ne smejo presegati 52 m.

Kadar se uporabljajo luči za ovire visoke jakosti tipa A, se morajo postaviti na enakih intervalih, ki ne presegajo 105 m med ravnjo zemlje in najvišjo lučjo, razen kadar je objekt, ki mora biti označen, obdan z zgradbami in je lahko vrh teh zgradb uporabljen kot enakovreden ravni zemlje, ko se določa število ravni luči.

Če se uporabljajo luči za ovire visoke jakosti tipa B, morajo biti nameščene v treh višinah:

Število in razporeditev luči nizke, srednje ali visoke jakosti na posameznih višinah, ki jih je treba označiti, morata biti takšna, da je objekt označen iz vseh kotov v azimutu. Kjer je luč v katerikoli smeri zakrita s sosednjim objektom, je treba na objektu namestiti dodatne luči, in to tako, da se ohrani splošna prepoznavnost objekta, ki mora biti osvetljen, zakrita luč se pa odstrani, če ne prispeva k prepoznavnosti objekta, ki mora biti osvetljen.