208. člen
(priletna ravnina in nastavitev višine svetlobnih enot)
(1)
Priletna ravnina, opisana na skici 5-19, mora biti takšna, da ustreza letalom, ki jo uporabljajo.
(2)
Kadar je vzletno-pristajalna steza opremljena z ILS oziroma MLS, morata biti namestitev in višinski kot svetlobnih enot takšna, da se vizualna priletna ravnina čimbolj ujema z ILS drsno potjo oziroma minimalno drsno potjo MLS.
(3)
Nastavitve višinskega kota svetlobnih enot na PAPI stranski prečki morajo biti takšne, da bo pilot letala med priletom, ki bo opazoval signal ene bele in treh rdečih luči, popolnoma varen pred vsemi objekti v območju prileta.
(4)
Nastavitve višinskega kota svetlobnih enot na APAPI stranski prečki morajo biti takšne, da bo pilot letala med priletom, ki bo opazoval najnižji signal priletne ravnine (ang.: onslope signal), to je eno belo in eno rdečo luč, popolnoma varen pred vsemi objekti v območju prileta.
(5)
Razpon svetlobnega snopa žarkov v azimutu mora biti ustrezno omejen tam, kjer se ugotovi, da se objekt, ki je zunaj površine za zaščito pred ovirami v PAPI ali APAPI sistemu, a v stranskih mejah svetlobnega snopa žarkov, razteza nad ravnino površine za zaščito pred ovirami, aeronavtična raziskava pa pokaže, da bi objekt lahko neugodno vplival na varnost operacij. Obseg omejitve mora biti takšen, da predmet ostane zunaj meja snopa svetlobnih žarkov.
(6)
Kjer so stranske prečke postavljene na vsaki strani vzletno-pristajalne steze zato, da zagotavljajo vodenje pri vožnji po stezi, morajo biti odgovarjajoče svetlobne enote nastavljene na isti kot tako, da se signali na vsaki stranski prečki istočasno simetrično spreminjajo.
&fbco;binary entityId="00dc8a7f-d5cf-4e0a-97c5-090dda4d594a" type="gif"&fbcc;
(Opomba: POSTAVITVENE TOLERANCE
Če se v okviru upravno-strokovnega nadzora ugotovijo pogoji za varno spremembo predpisanih dimenzij, se lahko:
a)
Kjer je postavljen PAPI ali APAPI na vzletno-pristajalni stezi, ki ni opremljena z ILS ali MLS, se oddaljenost D1 izračuna tako, da se zagotovi, da bo najmanjša višina, na kateri pilot vidi pravilno indikacijo priletne poti (skica 5-19, kot B za PAPI in kot A za APAPI), za letala z najpogostejšimi zahtevki zagotavljala oddaljenost kolesa na pragom, kako je določeno v razpredelnici 5-2.
b)
Kjer je postavljen PAPI ali APAPI na vzletno-pristajalno stezo, opremljeno z ILS in/ali MLS, se oddaljenost D1 izračuna tako, da zagotavlja optimalno skladnost med vizualnimi in nevizualnimi pripomočki za obseg višine oči – antena za letalo, ki redno uporabljajo vzletno-pristajalno stezo. Oddaljenost mora biti enaka tisti med pragom in efektivnim izvirom drsne poti ILS ali najmanjši drsni poti MLS, kar je primerneje, in korektivnemu koeficientu za variiranje višine od oči do antene za določeno letalo. Korektivni koeficient se dobi z množenjem povprečne višine od oči do antene za letala s kotangensom priletnega kota. Ne glede na navedeno pa mora biti oddaljenost taka, da ne bo v nobenem primeru oddaljenost kolesom od praga manjša kakor je določeno v stolpcu 3 v preglednici 5-2.
c)
Če se za določeno letalo zahteva večja oddaljenost koles kakor je določeno v točki a zgoraj, se to zagotovi s povečanjem D1.
d)
Oddaljenost D1 se prilagodi tako, da se kompenzirajo razlike v višini med središčem leč svetilnih enot in pragom.
e)
Da se zagotovi, da so enote postavljene čim nižje in da omogočajo katerikoli prečni nagib, so med enotami dovoljene manjše prilagoditve do 5 cm. Sprejemljiv je stranski padec, ki ni večji od 1,25 odstotka, če je zagotovljeno, da se enotno uporablja za vse enote.
f)
Med enotami PAPI se pri stezah s kodno številko 1 in 2 uporabljajo razmiki 6 m (±1 m). V takem primeru se notranja enota PAPI postavi ne manj kot 10 m (±1 m) od roba vzletno-pristajalne steze.
g)
Bočni razmiki med APAPI enotami se lahko povečajo do 9 m (±1 m), če se zahteva večji obseg ali bočna konverzija, ko se predvideva celovit PAPI. V slednjem primeru se notranja APAPI enota namesti 15 m (±1 m) od roba vzletno-pristajalne steze.)