TFL Vsebine / TFLGlasnik
Tax-Fin-Lex: Dogodek Najuglednejši 2019

Glasovalci so odločili, da je najuglednejši davčni strokovnjak tudi v letu 2019 davčni svetovalec in nekdanji direktor davčne uprave mag. Ivan Simič, ki je prejel 72 odstotkov glasov, najuglednejši finančni strokovnjak je zopet direktor Inštituta za revizijo dr. Marjan Odar s skoraj 56 odstotki glasov, najuglednejši pravni strokovnjak pa je še vedno ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je prejel kar 87 odstotkov glasov v svoji kategoriji.
Pred samo podelitvijo priznanj je bil na sporedu še tradicionalni klepet ob okrogli mizi, ki ga je vodila Zlata Tavčar. Izhodišče za pogovor je bilo vprašanje: Umetna inteligenca (UI) na davčnem, finančnem in pravnem področju – kdaj in kako? Področje umetne inteligence je zbranim predstavil mag. Mitja Jermol z Instituta Jožefa Stefana. Opozoril je, da je lahko UI zelo koristna, ker nam pomaga razumeti kompleksnost, hkrati pa nam nastavi ogledalo, kar lahko prinese težave. Izpostavil je previsoka pričakovanja in pomembnost strokovne validacije oz. preverjanja rezultatov, do katerih pridemo s pomočjo algoritmov. Predstavil je konkretne primere uporabe UI, denimo sledenje zakonodajnemu postopku, pa kako lahko iz posameznih dejanj vidimo, kdaj bo neka družba šla v stečaj, najbolj zanimivi pa so bili primeri javnega naročanja in pridobivanja poslov posameznih družb, kadar je bila vodilna določena politična opcija, pa tudi predstavitev lobističnih krogov in SDH.

Ivan Simič se je na uvodno predavanje navezal s tem, da je spomnil na avtomatizacijo v davčnem postopku skozi uvedbo informativnih izračunov dohodnine. Tudi sicer podpira napredne tehnološke ideje na davčnem področju. Marjan Odar je omenil, da so na finančnem področju z Institutom Jožefa Stefana že pred leti sodelovali in opozarjali na prednosti UI. Klemen Jaklič pa je poudaril pomen doslednosti ter vere v razum in logiko, k čemur stremi tudi pri svojem delovanju.
Na vprašanje o splošnem stanju glede znanja na njegovem področju je Simič odgovoril, da ga je presenetilo, kako malo ljudje vedo o davkih, vključno s politiki, ki o tem odločajo. Kot primer slabe odločitve je izpostavil t. i. Kramarjev zakon in njegovo retroaktivnost. Kot težavo je izpostavil tudi dolgotrajnost postopkov, zaradi česar končni izid neke zadeve na ustavnem sodišču ali na ESČP javnosti niti ne zanima več.
O davkih na sploh je Simič povedal, da čeprav so v Sloveniji visoki, jih z veseljem plačuje, saj nam zagotavljajo določene ugodnosti, varnost, blaginjo. Strinja se z novim generalnim direktorjem finančne uprave Petrom Jenkom glede tega, da ja pomemben tudi nadzor trošenja davkoplačevalskega denarja s strani države, saj je z istim številom inšpektorjev težko zagotoviti več sredstev za proračun zgolj skozi bolj učinkovito pobiranje davkov.

Odar meni, da je slovenski izobraževalni sistem zaspal v nekih starejših časih in bi ga bilo treba konkretno spremeniti, saj trenutno manjkajo razprave o kritičnih točkah. Za iskanje rešitev v strokovnih zadevah je namreč treba znati razmišljati, kar pa je mogoče samo, če imamo dovolj znanja. Po njegovem mnenju bi morala biti vedoželjnost bolj spodbujana.
Glede revizorske stroke je Odar poudaril, da revizorji niso inšpektorji in odkrivanje prevar ni njihova naloga. Za prevare je namreč odgovorno poslovodstvo družbe, revizor pa le poda svoje mnenje o ustreznosti računovodskih izkazov z vidika pravilne uporabe standardov računovodenja.

Jaklič se je enako kot predhodnika zavzel za učinkovito in kakovostno izobraževanje na svojem področju. Pravno državo gradijo ljudje, zato bi vsi odločevalci morali imeti zadostno pravno znanje, tudi s področja ustavnega prava, in težiti k ustavno skladni interpretaciji že od samega začetka postopka. Že študente na pravni fakulteti bi morali zato izobraževati tako, da imajo ves čas pred očmi ustavnopravno hrbtenico in da se potem pri svojih odločitvah, bodisi da delujejo na sodiščih bodisi v upravi, zavedajo tega delovanja in posledic. Če bi se denimo vprašanje neustavne retroaktivnosti rešilo že na prvi stopnji sojenja, bi manj denarja šlo v nič, pa tudi ustavno sodišče ne bi bilo tako obremenjeno z velikim številom primerov.
Težave v delovanju pravne države Jaklič vidi tako z vsebinske plati, kar se tiče pravičnosti odločitev, kot tudi s tehnične plati zaradi neučinkovitosti postopkov. V velikih zadevah je po njegovem mnenju pregon premalo učinkovit, zato se breme prelaga na »malega človeka«.

V zaključnih mislih si je Simič zaželel več spoštovanja predpisov in ustave, več razumevanja ter predvsem več znanja na davčnem področju, tudi s pomočjo izobraževanja najmlajših. Jakliču se zdijo ključni argumentacija in njena konsistentnost, odločanje na temeljih resnice ter podkrepitev vsega tega s kvalitetno izobrazbo. Odar pa je na koncu ponovno poudaril bistven pomen izobrazbe in širokega pogleda za kritičen razmislek. »'Think about' je moj slogan«, je še dodal.
Pripravilo: uredništvo TFL Glasnika
Foto: Nik Erik Neubauer, www.nikerikneubauer.com
Več fotografij z dogodka si oglejte na našem Facebook profilu oziroma poglejte posnetek dogodka.
