V primeru okvare na prenosnem sistemu UPO-ja mora le-ta posredovati napetost iz sosednjih prenosnih sistemov. Zato morajo imeti vsa vozlišča interkonekcijskih povezav vgrajene naprave za sinhronizacijo ali paralelno spajanje.
Tako se lahko tudi razpoložljive proizvodne enote priključijo na sosednje prenosne sisteme.
Ob izpadu interkonekcijske povezave ali naprav v sosednjih prenosnih sistemih mora UPO vzpostaviti normalno obratovanje sistema s proizvodnimi enotami v regulacijskem območju UPO-ja. Pri tem mora izvršiti naslednje ukrepe:
-
izključiti mora vse interkonekcijske povezave z ostalimi prenosnimi sistemi,
-
v delih omrežja brez napajanja mora vzpostaviti napetost iz razpoložljivih elektrarn oziroma z elektrarn z zmožnostjo zagona brez zunanjega napajanja. Pri ponovni vzpostavitvi napajanja odjema v omrežju mora upoštevati trenutno sposobnost proizvodnje. Do te točke morajo proizvodne enote začasno obratovati precej pod nazivno močjo, kar se doseže z regulacijo delovne moči in frekvence,
-
vsaj v začetni fazi mora odjem v omrežju povečevati v ustrezno majhnih korakih.
Pri splošnem razpadu prenosnega sistema na otoke v regulacijskem območju in izven njegovih meja je ključnega pomena medsebojna izmenjava informacij med UPO-ji in medsebojna koordinacija ukrepov na naslednji način:
-
prizadeti UPO se mora v najkrajšem času dogovoriti s sosednjimi UPO-ji o ukrepih za stabilizacijo otočno obratujočih sistemov,
-
UPO-ji morajo medsebojno uskladiti vse ukrepe, kot so regulacija frekvence, izklop naprav, uporaba kompenzacijskih naprav, sekcioniranje omrežja in podobno,
-
čim hitrejše povezovanje otočno obratujočih delov omrežja ima prednost pred ponovno vzpostavitvijo napajanja odjemalcev,
-
ponovno vzpostavljanje obratovanja prenosnega sistema in ponovna priključitev odjema v omrežju se izvaja po podobnem postopku, kot velja pri okvari na prenosnem sistemu brez podpore iz ostalih prenosnih sistemov.