Pravilnik o gozdnih prometnicah

Posamezni izrazi uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

grajene gozdne prometnice so gozdne prometnice, katerih kote planuma v mešanem profilu odstopajo od kote terena za več kot 0,5 m na pretežni dolžini trase, sicer so negrajene gozdne prometnice;

gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sortimentov, je javnega značaja, in je vodena v evidenci gozdnih cest;

gozdna vlaka je grajena ali negrajena gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi;

pripravljena gozdna vlaka je negrajena gozdna prometnica, na trasi katere se odstranijo ovire in poravna planum ter opravijo druga potrebna dela. Pripravljena gozdna vlaka ni objekt po predpisih o graditvi objektov;

protipožarna preseka je protipožarna gozdna cesta ali protipožarna pot, ki odpira prostor, kjer je z gozdnogospdarskim načrtom opredeljena 1. ali 2. stopnja požarne ogroženosti gozdov, in je v situacijskem poteku prilagojena zahtevam protipožarnega varstva;

protipožarna gozdna cesta (protipožarna preseka I kategorije) je grajena in utrjena gozdna prometnica, ki odpira večji požarno ogrožen prostor, kjer delež gozda ali njegova ekonomska vrednost ne utemeljujeta izgradnje gozdne ceste ter je v situacijskem poteku prilagojena predvsem zahtevam protipožarnega varstva. Po tehničnih elementih, obliki projektne dokumentacije in načinu gradnje ustreza gozdni cesti, če ta pravilnik ne določa drugače;

protipožarna pot (protipožarna preseka II kategorije) je na pretežni dolžini grajena gozdna prometnica. Namenjena je protipožarnemu varstvu in prevozu s prilagojenimi vozili in kmetijsko mehanizacijo. Po tehničnih pogojih gradnje, obliki potrebne dokumentacije in načinu gradnje ustreza gozdni vlaki, če ta pravilnik ne določa drugače;

odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami je sestavni del trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in zajema vsa strokovna opravila in ukrepe, ki ustvarjajo možnost vstopa v gozdni prostor z namenom koriščenja dobrin tega prostora, ob upoštevanju najmanjših poškodb tal, gozdnega sestoja in krajine in obsega načrtovanje in graditev, gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak;

predel odpiranja je prostorsko zaokrožen predel z gozdovi, kjer načrtovan gradbeni poseg spremeni način ali učinkovitost spravila in prevoza lesa;

ničelnica gozdne ceste je okvirna os bodoče gozdne ceste, ki je opredeljena s kardinalnimi točkami trase in bistvenimi točkami ničelnice;

kardinalne točke trase so začetek in konec načrtovane trase gozdne ceste ter točke, kjer ničelnica gozdne ceste prečka značilne reliefne oblike (pozitivne kardinalne točke: greben, sedlo, …) ali se jih mora bodoča trasa izogniti (negativne kardinalne točke: brlog, kaluža, …);

bistvene točke ničelnice so tiste točke ničelnice gozdne ceste na terenu, skozi katere mora potekati bodoča trasa gozdne ceste (sedlo, stojišče žične naprave, prehod preko potoka, lesno skladišče, obračališča ipd.). Bistvene točke ničelnice izbrane trase so na terenu označene z lesenimi količki. Bistvena točka ničelnice je lahko tudi pozitivna kardinalna točka trase;

gozdarska investicijska vzdrževalna dela so dela na obstoječih gozdnih prometnicah in protipožarni infrastrukturi;

rekonstrukcije gozdnih prometnic so dela, ki jih je potrebno izvesti zaradi izboljšanja njihovih prometnih ali spravilnih, varnostnih lastnosti in s katerimi se ne posega v prostor zunaj 5 m pasu na vsaki strani tlorisne projekcije gozdne prometnice, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta.