7. člen
(metode preizkušanja)
(1)
Pri vrstah poljščin in zelenjadnic, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/90/ES in v Prilogi I k Direktivi 2003/91/ES, se za preizkušanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti (v nadaljnjem besedilu: RIN) sorte uporablja metoda, ki je za posamezno vrsto določena v protokolih Urada Skupnosti za rastlinske sorte (v nadaljnjem besedilu: protokoli CPVO) in so objavljeni na spletni strani Urada skupnosti za rastlinske sorte (www.cpvo.europa.eu). Pri vrstah poljščin in zelenjadnic, navedenih v Prilogi II k Direktivi 2003/90/ES in v Prilogi II k Direktivi 2003/91/ES, se za preizkušanje RIN sorte uporablja metoda preizkušanja, ki je za posamezno vrsto določena v smernicah Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (v nadaljnjem besedilu: smernice UPOV) in so objavljene na spletni strani Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin (www.upov.int).
(2)
Pri vrstah poljščin in zelenjadnic, ki niso navedene v prilogah I in II k Direktivi 2003/90/ES ali v prilogah I in II k Direktivi 2003/91/ES, ter pri sortah drugih vrst kmetijskih rastlin, razen trte, se za preizkušanje RIN sorte uporablja metoda, ki jo sprejme organ države, kjer se opravlja preizkušanje. Za preizkušanje RIN sorte v Republiki Sloveniji sprejme metodo preizkušanja RIN sorte Uprava, kjer je metoda tudi dosegljiva na spletni strani Uprave.
(3)
Pri preizkušanju RIN sorte iz prvega odstavka tega člena se preverijo vse lastnosti, ki so navedene v protokolih CPVO oziroma najmanj tiste lastnosti, ki so v smernicah UPOV označene z »*«, razen če opazovanja določene lastnosti sorte ne ovira izražanje kake druge lastnosti ali če izražanja določene lastnosti sorte ne preprečujejo okoljske razmere, v katerih se izvaja preizkušanje. Pri preizkušanju RIN sorte je treba upoštevati minimalne zahteve glede zasnove poskusa in rastnih razmer, ki so navedene v istih metodah preizkušanja kot so uporabljene za preizkus lastnosti sorte.
(4)
Za preizkušanje vrednosti sorte za pridelavo in uporabo (v nadaljnjem besedilu: preizkušanje VPU) sorte poljščin, industrijske cikorije, oljnih buč in trte se uporabljajo metode preizkušanja VPU, ki jih sprejme Uprava, kjer so tudi dosegljive. Metode preizkušanja VPU vključujejo najmanj naslednje lastnosti sorte: višino in kakovost pridelka, odpornost oziroma tolerantnost na škodljive organizme in primernost za pridelavo v različnih pridelovalnih razmerah (glede na talne in podnebne razmere določenega območja). Če gre za ekološke sorte navadnega ječmena, koruze, rži in navadne pšenice, morajo metode preizkušanja VPU vključevati tudi pogoje za preizkušanje VPU ekološke sorte, navedene v 2. točki Dela B Priloge V k Direktivi 2003/90/ES.
(5)
Za preizkušanje RIN in VPU sorte trte se uporablja metoda, ki jo sprejme Uprava, kjer je tudi dosegljiva na spletni strani Uprave. V metodi morajo biti zajete najmanj lastnosti, navedene v Prilogi 1 k Direktivi 2004/29/ES. Z metodo se predpišejo najmanj minimalne zahteve za izvedbo preizkušanja, določene v Prilogi 2 k Direktivi 2004/29/ES.
(6)
Pri sadnih in okrasnih rastlinah se za preizkušanje RIN sort uporabljajo metode, ki so za posamezno vrsto določene v protokolih CPVO. Če za določeno vrsto v protokolih CPVO metode niso določene, se uporabijo metode, določene v smernicah UPOV, v odsotnosti protokolov CPVO in smernic UPOV pa metode, ki jih sprejme Uprava, kjer so tudi dosegljive..
(7)
Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se pri preizkušanju RIN ekološke sorte navadnega ječmena, koruze, rži in navadne pšenice stopnja izenačenosti glede tistih lastnosti, ki so navedene v 2. točki Dela B Priloge IV k Direktivi 2003/90/ES, oceni na podlagi netipičnih rastlin. Pri tem se uporabita populacijski standard največ 10 % in verjetnost sprejemljivosti najmanj 90 %.
(8)
Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se pri preizkušanju RIN ekološke sorte korenja, krmnega korenja in kolerabice stopnja izenačenosti glede tistih lastnosti, ki so navedene v 2. točki Dela B Priloge III k Direktivi 2003/91/ES, oceni na podlagi netipičnih rastlin. Pri tem se uporabita populacijski standard največ 10 % in verjetnost sprejemljivosti najmanj 90 %.