Ta standard ne določa absolutne stopnje inflacije, ki naj bi pomenila začetek hiperinflacije. Stvar presoje je, kdaj je v skladu s tem standardom treba računovodske izkaze preračunati. Na hiperinflacijo kažejo značilnosti gospodarskega okolja v državi, med katere med drugim spadajo tudi:
(a)
prebivalstvo daje prednost ohranjanju premoženja v obliki nedenarnih sredstev ali v razmeroma trdni tuji valuti. Zneske domače valute takoj vloži, da bi ohranilo kupno moč;
(b)
prebivalstvo ne presoja denarnih postavk v domači valuti, temveč v razmeroma trdni tuji valuti. Tudi cene so pogosto navedene v tuji valuti;
(c)
pri prodajah in nakupih na up (na kredit) veljajo cene, ki upoštevajo pričakovano zmanjšanje kupne moči v času kreditiranja, tudi če je to obdobje kratko;
(d)
obrestne mere, plače in cene so vezane na indeks gibanja cen; in
(e)
nabrana (kumulativna) stopnja inflacije v treh letih doseže ali preseže 100 %.