Obrnjeni prevzem nastane, ko se podjetje, ki izdaja vrednostne papirje (zakoniti prevzemnik), določi za prevzeto podjetje za namene računovodenja na podlagi napotkov iz B13.–B18. člena. Podjetje, deleži v lastniškem kapitalu katerega so prevzeti (zakonito prevzeto podjetje), mora biti prevzemnik za namene računovodenja, da se transakcija šteje za obrnjeni prevzem. Na primer, obrnjeni prevzem včasih nastane, ko zasebno podjetje želi postati javno podjetje, vendar ne želi registrirati svojih lastniških vrednostnih papirjev. Zasebno podjetje to doseže tako, da se z javnim podjetjem dogovori, da slednje prevzame deleže v njegovem lastniškem kapitalu v zameno za deleže v lastniškem kapitalu javnega podjetja. V tem primeru je javno podjetje zakoniti prevzemnik, ker je izdalo svoje deleže v lastniškem kapitalu, zasebno podjetje pa je zakonito prevzeto podjetje, ker so bili deleži v njegovem lastniškem kapitalu prevzeti. Vendar uporaba napotkov iz B13.–B18. člena povzroči določitev:
(a)
javnega podjetja kot prevzetega podjetja za namene računovodenja (računovodsko prevzeto podjetje) in
(b)
zasebnega podjetja kot prevzemnika za namene računovodenja (računovodski prevzemnik).
Računovodsko prevzeto podjetje mora ustrezati opredelitvi poslovnega subjekta, da se transakcija lahko računovodsko obravnava kot obrnjeni prevzem, uporabljajo pa se vsa načela pripoznavanja in merjenja iz tega MSRP, vključno z zahtevo po pripoznanju dobrega imena.