V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
»kombinirani vodomer« je sklop dveh vodomerov z različnim območjem pretokov, ki skupaj s pomožnimi napravami sestavljata vodomer z razširjenim območjem pretokov za merjenje porabe vode na mestih, kjer poraba niha v mejah, ki so širše od delovnega območja posameznega vodomera;
2.
»vodomer z elektronskimi pomožnimi napravami« je vodomer, pri katerem so določene glavne ali pomožne funkcije merila izvedene z elektronskimi vezji;
3.
»pomožna kontrolna naprava« je naprava, ki je vgrajena v vodomer z elektronskimi pomožnimi napravami in je namenjena odkrivanju in kompenziranju pomembnih napak. Glede na način delovanja ločimo pomožne kontrolne naprave tipa P (avtomatsko in stalno delovanje v vsem času merjenja) in naprave tipa I (avtomatsko občasno izvajanje kontrolne funkcije);
4.
»pretok« je prostornina vode, ki preteče skozi vodomer v časovni enoti in v smeri, ki je označena na vodomeru. Navaja se lahko v kubičnih metrih na uro ali v litrih na uro;
5.
»najmanjši pretok (Q1)« je spodnja meja območja pretokov, pri kateri vodomer še izpolnjuje zahteve glede največjih dopustnih pogreškov;
6.
»prehodni pretok (Q2)« je vrednost pretoka med najmanjšim pretokom in trajnim (nazivnim) pretokom, pri kateri se območje pretoka razdeli v zgornje in spodnje področje. Vsako področje ima značilen največji dopustni pogrešek;
7.
»trajni (nazivni) pretok (Q3)« je največji pretok, pri katerem mora vodomer stalno delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška pri enakomernem ali neenakomernem pretoku. Ta podatek se šteje za karakteristično oznako vodomera;
8.
»največji pretok (Q4)« je zgornja meja območja pretokov, pri kateri vodomer lahko deluje za kratek čas brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška;
9.
»kazalna naprava« je del vodomera, ki prikazuje rezultat meritve stalno ali na zahtevo. Tiskalnik se ne šteje za kazalno napravo;
10.
»naprava za nastavitev« je naprava, ki je vgrajena v vodomer in se uporablja za (paralelno) premaknitev krivulje pogreškov, da bi se pogreški v posameznih točkah merilnega območja umestili v meje največjega dopustnega pogreška;
11.
»najvišja dopustna temperatura« je najvišja temperatura vode, ki ji je vodomer lahko izpostavljen znotraj obratovalnega območja brez poslabšanja njegovih meroslovnih lastnosti;
12.
»delovna temperatura« je srednja vrednost temperature, merjene pred vodomerom in za njim gledano v meri pretoka skozi vodomer;
13.
»delovni tlak« je srednja vrednost tlaka, merjenega pred vodomerom in za njim;
14.
»padec tlaka« se nanaša na določeno vrednost pretoka in je izguba tlaka zaradi prisotnosti vodomera v cevi;
15.
»nazivni obratovalni pogoji« določajo območja vrednosti vplivnih veličin, pri katerih ostaja pogrešek kazanja v okviru največjega dopustnega pogreška;
16.
»vplivna veličina« je veličina, ki na splošno ni predmet merjenja, vendar vpliva na rezultat merjenja;
17.
»motnja« je vrednost vplivne veličine, ki je še znotraj predpisanih mejnih vrednosti, vendar izven vrednosti, ki so opredeljene kot nazivni obratovalni pogoji vodomera;
18.
»največji dopustni pogrešek v uporabi« je enak dvojni vrednosti pogreška, ki velja za postopke ugotavljanja skladnosti. Ta kriterij se uporablja samo pri kontroli vodomera, ki je bil vzet iz vodovodnega omrežja izključno zaradi kontrole delovanja;
19.
»overitveni razdelek« je najmanjši razdelek na skali, ki pripada gibljivemu elementu (kazalcu ali številskemu kolutu), in predstavlja najnižjo številčno vrednost prikazovanega rezultata meritve. Pri digitalni kazalni napravi je ta razdelek lahko prepoznaven v posebnem načinu delovanja s povečano ločljivostjo, ki se vključi samo pri overjanju;
20.
»ločljivost kazalne naprave« je najmanjša razlika med kazanji kazalne naprave, ki jo je še mogoče razločiti;
21.
»pomožne naprave« so vse naprave, ki kot del vodomera opravljajo pomožno funkcijo pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju rezultata meritve (npr. naprava za ničliranje, naprava za nastavljanje, podvojena kazalna naprava, dajalnik impulzov, naprava za prednastavitev želene vrednosti, naprave za shranjevanje rezultatov merjenja glede na določeno tarifo ali druge kriterije itd.). Pomožne naprave so lahko mehanske ali elektronske;
22.
»relativni pogrešek« je razlika med prikazano vrednostjo prostornine in pravo vrednostjo prostornine vode, deljena s pravo vrednostjo prostornine;
23.
»največji dopustni pogrešek« je največji relativni pogrešek vodomera, ki je še dovoljen po tem pravilniku;
24.
»napaka« je sprememba v nazivnih obratovalnih pogojih glede na kazanje v referenčnih pogojih;
25.
»pomembna napaka« je tista napaka, ki preseže polovico vrednosti največjega dopustnega pogreška v zgornjem območju pretokov.