32.b člen
(suho stranišče)
(1)
Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracij ali objekta iz četrtega odstavka 19. člena te uredbe lahko uporablja suho stranišče, če za objekt ni zagotovljena javna oskrba s pitno vodo in opremljanje zemljišča z javnim vodovodom ni vključeno v programe opremljanja stavbnih zemljišč v skladu s predpisi o urejanju prostora ter:
-
je na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, iz soglasja pristojnega soglasodajalca razvidno, da priključitev na javno kanalizacijo tehnično ni izvedljiva ali bi gradnja kanalizacijskega priključka in priključitev na javno kanalizacijo povzročila nesorazmerne stroške v skladu s petim odstavkom 19. člena te uredbe, ali
-
na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljanje z javno kanalizacijo ni predpisano oziroma komunalno opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo ni vključeno v programe opremljanja stavbnih zemljišč v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(2)
Lastnik objekta s suhim straniščem oziroma lastnik suhega stranišča mora za blato iz teh stranišč zagotoviti zbiranje v zbiralniku, ki ustreza zahtevam, da je:
-
njegova zmogljivost prilagojena številu uporabnikov suhega stranišča in zagotavlja zmogljivosti za shranjevanje blata iz suhih stranišč za najmanj tri leta,
-
narejen iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njegove vsebine v okolje,
-
izveden tako, da je zagotovljeno njegovo odzračevanje, in
-
za zbrano blato suhih stranišč zagotovljeno ravnanje, kakor je v skladu s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(3)
Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka se lahko za blato iz suhega stranišča, s katerim je opremljen objekt na kmetijskem gospodarstvu, uporablja peti odstavek 17. člena te uredbe, če so izpolnjene zahteve glede uporabe tega blata kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.