Za demografsko ogrožena območja iz 1. člena tega zakona štejejo širša strnjena območja; ne glede na meje občin, v katerih krajevne skupnosti izpolnjujejo naslednja dva kazalca:
Če je prebivalstvo krajevne skupnosti od leta 1981 dalje nazadovalo za najmanj enak odstotek, kot se je povečalo v istem obdobju prebivalstvo Republike Slovenije, se ta krajevna skupnost šteje kot sestavni del demografsko ogroženega območja, ne glede na izpolnjevanje pogoja iz 2. alinee prejšnjega odstavka.
V desetkilometrskem pasu ob mejah Republike Slovenije so del demografsko ogroženega območja tudi krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo le kazalec iz 1. alinee prvega odstavka tega člena in krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo le kazalec iz 2. alinee prvega odstavka tega člena, vendar le v primeru, če je hkrati stopnja rasti prebivalstva manjša od dveh tretjin povprečne rasti prebivalstva v Republiki Sloveniji v enakem obdobju.
Sestavni del demografsko ogroženega območja so tudi območja naselij v desetkilometrskem pasu ob meji, ki niso sestavni del krajevnih skupnosti iz prejšnjega odstavka, so pa teritorialno z njimi povezana in izpolnjujejo kazalce za krajevne skupnosti iz prejšnjega odstavka.
Krajevna skupnost ali območje naselja, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega člena, pa je obkrožena s krajevnimi skupnostmi ali območji naselij, ki izpolnjujejo te pogoje, je sestavni del demografsko ogroženega območja, z izjemo krajevnih skupnosti z občinskim središčem.
Do ukrepov iz tega zakona so upravičena tudi območja naselij, ki jih Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije opredeli kot gorsko višinsko območje z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo. Pri tem izvršni svet upošteva dostopnost v poletnem in zimskem času, oddaljenost od rednih prometnih zvez in središč, nadmorsko višino naselij in pridelovalne možnosti glede na dolžino vegetacije.