(1)
Ne glede na 3. in 4. člen te uredbe je upravičenec dolžan plačati carinski dolg po stopnji, predpisani z zakonom o carinski tarifi, če:
1.
brez predhodnega obvestila carinarnici prenese blago iz enega gradbišča odseka avtoceste oziroma železniške proge na drugega;
2.
umakne blago z gradbišča odseka avtoceste oziroma železniške proge;
3.
odtuji, da v uporabo drugemu ali kako drugače uporabi blago za druge namene, kot so določeni v 3. in 4. členu te uredbe, preden je obračunan carinski dolg, razen če to blago proda, da v uporabo ali drugačno razpolaganje drugemu upravičencu;
4.
je obveznost plačila carinskega dolga nastala v skladu z drugim odstavkom 12. člena te uredbe;
5.
ne omogoči carinskim organom pregleda blaga ali vpogleda v listine o uporabi blaga.
(2)
Carinski dolg iz 1., 3. in 5. točke prejšnjega odstavka se obračuna od carinske vrednosti, ugotovljene ob carinjenju, po stopnjah, določenih s carinsko tarifo, in zamudne obresti, računajoč od dneva carinjenja do izdaje odločbe o poznejšem plačilu carinskega dolga.
(3)
Carinski dolg iz 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se obračuna od carinske vrednosti, ugotovljene na dan naknadnega obračuna carinskega dolga po stopnjah, ki so veljale na dan, ko je bila vložena uvozna carinska deklaracija.
(4)
Obveznost plačila carinskega dolga iz prejšnjega odstavka tega člena ugasne tri leta po vložitvi uvozne carinske deklaracije.