Ne glede na določilo prejšnjega člena mora zdravnik na zahtevo delodajalca oziroma organizatorja, opravljati dežurno službo v naslednjih primerih:
1.
v primerih naravnih ali drugih nesreč, epidemij ter v drugih primerih pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi, zaradi česar je prišlo do povečanega obsega dela zdravnikov pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva;
2.
v primeru, da pri delodajalcu ali organizatorju zaradi starostne strukture zdravnikov posameznih specialnosti ni drugih organizacijskih možnosti za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva;
3.
zaradi odsotnosti iz bolezenskih ali drugih razlogov zdravnikov pri delodajalcu oziroma organizatorju, zaradi česar je ogroženo nemoteno zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, vendar samo za čas teh odsotnosti;
4.
v drugih primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi in ni mogoče drugače organizirati neprekinjenega zdravstvenega varstva, vendar samo dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja in zdravje ljudi.