Številčnik mora biti izdelan tako, da je mogoče brez težav in natančno odčitati stanje števca. Številčnik je lahko s koluti ali krožnimi skalami (kazalci).
Številke, po katerih se odčita stanje števnika, morajo biti enakomerno razporejene po obodu koluta oziroma krožne skale. Vsaka številka na števniku mora biti visoka najmanj 4 mm. Kolut najmanjše mestne vrednosti, ki je v stalnem ujemu s polžem rotorja, mora biti po obodu praviloma razdeljen na 100 enakih delov, pri čemer je vsaka deseta črtica – razdelek oštevilčena. Vsaka peta črtica – razdelek mora biti daljša od drugih. Vse črtice – razdelki morajo biti enako debele.
Za odčitavanje stanja števnika mora imeti številčnik ustrezen indeks. Širina oziroma oblika indeksa morata omogočati enopomensko odčitavanje stanja števnika.
Decimalna mesta števnika morajo biti zaznamovana z barvo, drugačno od barve, s katero so zaznamovana cela mesta števnika, in ločena z vejico. Povečanje mestne vrednosti številk na števniku zaradi odčitavanja stanja števnika je dovoljeno samo pri številčnikih s koluti brez decimalnih mest, in sicer samo s faktorji 10, 100, 1 000 itd. Za najnižje decimalno mesto številčnika s koluti se lahko uporabi okrogla ploščica (skala) s številkami ali posebej izdelan kolut.
Smer vrtenja kolutov, če so na vodoravni osi, mora biti označena s puščico na ploščici številčnika, če se sprednja stran pri rastočem stanju števnika ne vrti od spodaj navzgor.
Premer krožne skale številčnika s skalami mora znašati najmanj 14 mm. Krožne skale morajo biti razdeljene na 10 enakih delov. Izvedene so lahko kot okrogle ploščice s številkami, ki rotirajo ob nepremičnem indeksu, ali kot nepremične skale s številkami, poleg katerih oziroma nad katerimi rotira kazalec. Zadnja krožna skala mora biti praviloma razdeljena na 100 enakih delov, pri čemer mora biti vsaka deseta črtica – razdelek oštevilčena. Skale decimalnih mest morajo biti zaznamovane z barvo, drugačno od barve, s katero so zaznamovana cela mesta števnika.
Desetiška vrednost najnižjega mesta števnika mora biti enaka ali manjša od vrednosti, navedene v naslednji tabeli:
Pri določanju vrednosti najmanjšega desetiškega mesta števnika pri transformatorskih števcih se temeljna moč nanaša na primarni oziroma sekundarni tok merilnega tokovnega transformatorja.
Pretočni čas števnika ne sme znašati manj kot 1500 ur.
Tik ob števnikih večtarifnega številčnika mora biti številka, ki označuje tarifno postavko. Pri dvotarifnem številčniku je s številko 1 označen zgornji števnik – višja tarifna postavka, s številko 2 pa spodnji števnik – nižja tarifna postavka. Ti številki ne smeta biti nižji od 4 mm.
Večtarifni številčnik mora imeti indikator, ki kaže, kateri števnik registrira energijo v danem trenutku.
Števniki večtarifnega številčnika morajo biti zavarovani pred vrtenjem v času, ko niso vklopljeni.
Releji za vklapljanje števnikov morajo delovati brezhibno v območju med 80% in 120% referenčne napetosti releja in pri 3-odstotni spremembi referenčne frekvence.