Telesna okvara, ki je podlaga za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za telesno okvaro po 48. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter odstotki teh okvar, so naslednji:
SEZNAM TELESNIH OKVAR
I. GLAVA, USTNA VOTLINA IN VRAT
A. Lobanja in obraz
1. Skalpiranje (izguba večjega dela
ali popolna izguba naglavne kože
z lasmi) 30 % do 40 %
2. Defekt lobanje po travmi nad 3 cm
v ožjem premeru brez vidnih žariščnih
simptomov 30 %
Z defektom lobanje je mišljeno
pomanjkanje dela kosti lobanje
3. Skaženost obraza, po stopnji 30 % do 50 %
Ne upoštevajo se neznatna zmanjšanja
estetskega videza obraza
S skaženostjo obraza so mišljene
hujše spremembe na obrazu, ki
neprijetno delujejo in otežujejo stik
z okoljem
4. Popolna izguba enega uhlja 30 %
5. Izguba večjega dela ali popolna
izguba obeh uhljev 30 % do 40 %
6. Izguba nosu:
a) izguba mehkih hrustančnatih delov 30 %
b) izguba mehkih delov z deformacijo
ali izgubo kostnih delov 40 %
B. Ustna votlina in vrat
7. Nemožnost odpiranja ust (razdalja
med zgornjimi in spodnjimi zobmi
največ 1,5 cm, zaradi česar je
potrebna tekoča hrana) 50 %
8. Motnje na čeljusti, jeziku, nebu,
farinksu in larinksu (defekti, izgube
ali funkcijske motnje):
a) govorne motnje 30 % do 40 %
b) z izgubo govora 70 %
c) s težavami pri jedi 40 % do 50 %
d) s težavami pri jedi in govornimi
motnjami 50 % do 60 %
e) s težavami pri jedi in izgubo govora 80 %
9. Trajna uporaba kanile po traheotomiji 60 %
10. Laringotomija:
a) delna 60 %
b) popolna 80 %
II. KRANIALNI ŽIVCI, VID IN SLUH
A. Kranialni živci
1. Ohromelost - ptoza obeh vek, ki
je ni mogoče popraviti s kirurškim posegom:
a) če je prekrit večji del zenice 30 %
b) če sta zenici popolnoma prekriti 50 %
2. Popolna ali delna ohromelost ali
lezija bulbomotoriusa (območje
inervacije okulomotoriusa, trohlearisa
in abducensa), z objektivno dokazanimi
diplopijami:
a) enostranska 30 % do 40 %
b) obojestranska 40 % do 50 %
3. Popolna ohromelost enega obraznega
živca, brez možnosti zapiranja očesa 30 %
4. Obojestranska ohromelost obraznih živcev:
a) delna 30 %
b) popolna 50 %
5. Izolirana ohromelost trigeminusa:
a) delna (s keratitisom nevroparalitika) 30 %
b) popolna 40 %
6. Popolna ohromelost akcesoriusa 40 %
Kombinirane ohromelosti in lezije V.,
VII., IX., X. in XII. Kranialnega
živca, zajete s skupnim imenom bulbarna
paraliza, se ocenjujejo kot lezije
možganskega debla in psevdobulbarne
paralize po 9. točki III. poglavja
tega seznama.
B. Vid
7. Izguba obeh očes, popolna izguba
vida na obeh očesih ali izredno
zmanjšanje vida (ostrina vida boljšega
očesa manjša od 0,05 % 100 %
8. Dokajšnje zmanjšanje vida na obeh
očesih, če je ostrina vida boljšega
očesa 0,4 ali manj, glede na celotno
zmanjšanje vida 30 % do 90 %
9. Izguba enega očesa ali popolna izguba
vida na enem z zmanjšano ostrino
vida na drugem očesu (če je ostrina
vida na drugem očesu 0,5 ali manj) 50 % do 90 %
Odstotek telesne okvare iz 8. in 9.
točke se določi po tabeli iz 12. točke
tega poglavja.
10. Izguba očesa ali vida na enem očesu,
če je ostrina vida na drugem očesu
večja od 0,5 30 %
S praktično izgubo vida enega očesa
je mišljena tudi ostrina vida,
manjša od 0,05.
11. Izolirane hemianopsije trajnega
značaja (razen kvadratnih, binazalnih
in zgornjih horizontalnih hemianopsij):
a) bitemporalne hemianopsije 30 %
b) homonimne hemianopsije 50 %
c) spodnje horizontalne hemianopsije 50 %
12. Koncentrično zožanje vidnega polja
na obeh očesih organskega značaja:
a) 30° do 21° 50 %
b) 20° do 11° 60 %
c) 10° in manj 90 %
Z ostrino vida je po tem poglavju
mišljena ostrina vida, ki se dobi s
korekcijo s stekli.
Telesna okvara pri zmanjšanju vida
po 8. in 9. točki tega poglavja se
določi po tejle tabeli:
----------------------------------------------------------------
SLABŠE OKO
----------------------------------------------------------------
Ostrina
vida 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,05 0,00
----------------------------------------------------------------
B t. o v odstotkih
----------------------------------------------------------------
O 0,8-1,0 o o o o o o 30%
----------------------------------------------------------------
L 0,6-0,7 o o o o o o 30%
----------------------------------------------------------------
E 0,5 o o o o o o 50%
----------------------------------------------------------------
0,4 o 30% 30% 40% 40% 50%
----------------------------------------------------------------
O 0,3 30% 40% 40% 50% 60%
----------------------------------------------------------------
K 0,2 50% 60% 70% 80%
----------------------------------------------------------------
O 0,1 80% 80% 90%
----------------------------------------------------------------
0,05 90% 90%
----------------------------------------------------------------
0,00 100%
----------------------------------------------------------------
če je ostrina vida izražena z dvema decimalkama, se druga
decimalka zanemari, razen za ostrino vida od 0,05 ali 0,00.
Ostrina vida manjša od 0,1 in večja od 0,5 se ocenjuje kot
ostrina vida 0,05.
C. Sluh in vestibularni sindromi
13. Popolna izguba sluha na obeh ušesih 70 %
Za popolno izgubo sluha se šteje
izguba sluha nad 95% po Fowlerju.
14. Obojestranska hujša okvara sluha
nad 90% po Fowlerju 60 %
15. Obojestranska hujša naglušnost:
a) skupna izguba sluha nad 70%
do 90% po Fowlerju 50 %
b) skupna izguba sluha 60 % do
70% po Fowlerju 40 %
16. Izolirani nekompenzirani vestibularni
sindrom trajnega značaja 30 %
Ne upoštevajo se vestibularni sindromi,
ki so združeni z motnjami centralnega
živčnega sistema zaradi poškodbe ali
obolenja možgan in možganskega debla,
zato se taki primeri ocenjujejo po 9.
točki III. poglavja tega seznama.
III. MOŽGANI, MOŽGANSKO DEBLO IN HRBTENIčNI
MOZEG
1. Delna motorna ohromelost ene roke
ali noge 30 % do 60 %
2. Popolna motorna ohromelost ene roke
ali noge 80 %
3. Delna motorna ohromelost ene
strani telesa 40 % do 80 %
Ne upoštevajo se diskretni piramidni
deficiti.
4. Popolna motorna ohromelost ene
strani telesa, paraplegije, triplegije
in kvadriplegije 100 %
5. Motorne, senzorične ali kombinirane
afazije, delne ali popolne, po stopnji:
a) brez motenj pri branju in pisanju 30 % do 70 %
b) z motnjami pri branju in pisanju 50 % do 90 %
6. Ekstrapiramidalni sindromi (z jasnimi
kliničnimi znaki):
a) enostranski, po stopnji 30 % do 60 %
b) dvostranski, po stopnji 50 % do 100%
7. Travmatične epilepsije (klinično
ali elektroencefalografsko dokazane,
v odvisnosti od oblik, pogostosti kriz
in psihičnih sprememb):
a) brez izraženih psihičnih sprememb 40 %
b) z blažjimi psihičnimi spremembami 50 % do 60 %
c) s hujšimi psihičnimi spremembami 70 % do 90 %
8. Trajne organske motnje po
kraniocerebralnih poškodbah (glede na
težo nevroloških in psihičnih napadov) 30 % do 100 %
9. Posledice obolenj ali poškodb
centralnega živčnega sistema (možganov,
možganskega debla in hrbteničnega
mozga), ki niso navedene v nobeni točki
tega poglavja, glede na težo nevroloških
motenj 30 % do 100 %
Določbe 1. do 6. točke tega poglavja se uporabljajo za obolenja
in poškodbe.
Določbe 7. in 8. točke tega poglavja se uporabljajo za posledice poškodb.
Določbe 8. in 9. točke tega poglavja se nanašajo tudi na bulbarne in psevdobulbarne paralize, difuzne in druge lezije in motnje centralnega živčnega sistema ter na vse druge motnje tega sistema, ki niso navedene v 1. do 7. točki tega poglavja.
Določbe 9. točke tega poglavja se nanašajo tudi na posledice obolenj ali posledice poškodb hrbteničnega mozga, ki niso zajete v 1. do 8. točki tega poglavja. Pri določanju odstotka telesne okvare se za te primere upošteva tudi funkcija sfinktra.
Odstotek telesne okvare po 8. in 9. točki tega poglavja se glede na velik razpon določi analogno glede na stopnjo okvare funkcij iz 1. do 7. točke tega poglavja.
IV. SPINALNI ŽIVCI, NEVROMUSKULARNI SISTEM IN KOŽA
A. Spinalni živci
1. Okvare pleksusa brahialisa:
a) popolna ohromelost brahialnega
pleksusa 80 %
b) delna ohromelost brahialnega
pleksusa 40 % do 60 %
c) ohromelost radialisa ali medi
anusa 30 % do 40 %
Stopnja telesne okvare pri delni
ohromelosti brahialnega pleksusa se
ocenjuje v odvisnosti od kliničnega
in elektrodiagnostičnega izvida.
Popolna ohromelost radialisa ali
medianusa se ocenjuje s 40%, delna
pa s 30%.
d) popolna ohromelost ulnarisa 30 %
če se pri stanju iz 1. točke pod b)
in c) tega poglavja ugotovijo tudi
hujše trofične spremembe ali
kavzalgije (pri okvari medianusa),
se določeni odstotek lahko poveča za 10%.
2. Okvare lumbosakralnega pleksusa:
a) ohromelost femoralisa 40 %
b) popolna ohromelost zgornjega in
spodnjega glutealnega živca 30 %
c) ohromelost ishiadikusa 50 %
d) ohromelost tibialisa ali peroneusa 30 %
Delna ohromelost živcev femoralisa
in ishiadikusa se ocenjuje v ustreznem
nižjem odstotku.
Za delno ohromelost spinalnih živcev
se štejejo klinično in elektrodiagnostično
jasne funkcijske motnje (napadi), ne
upoštevajo pa se diskretne lezije.
B. Mišice in nevromuskularni sistem
3. Mišične distrofije, spinalne mišične
atrofije, polimioziti in dermatomioziti
ter druga pretežno mišična
obolenja v odvisnosti od stopnje
zmanjšanja ali izgube funkcije 30 % do 100 %
Da bi določili odstotek telesne okvare za mišična in
nevromuskularna obolenja in okvare, je nujna kompletna medicinska
dokumentacija (klinična, elektrofiziološke preiskave, izvid o
testiranju mišic, morda pa še encimske preiskave in biopsija).
Odstotek telesne okvare za motnje mišičnih funkcij se glede na
velik razpon določi analogno okvari funkcij živčnega sistema in
sklepov.
C. Koža
Posledice opeklin kože nad 25%
zajete površine vratu in telesa, ki
povzročajo skaženost in funkcionalne
motnje 40 % do 70 %
V. PLJUčA IN SRCE
A. Pljuča
1. Trajno zmanjšanje funkcije pljuč
kot posledica poškodbe ali bolezni
pri okvari respiratorne funkcije
hujše stopnje:
a) brez znakov obremenitve desnega
dela srca 50 % do 60 %
b) z znaki obremenitve desnega dela
srca 70 % do 100 %
2. Izguba enega pljučnega krila:
a) brez sprememb na nasprotnem
hemitoraksu in brez znakov
obremenitve desnega dela srca 60 %
b) s spremembami na nasprotnem
hemitoraksu ali z okvarjeno
respiratorno funkcijo hujše
stopnje in z znaki obremenitve
desnega dela srca 70 % do 100 %
3. Izguba enega režnja pljuč (stanja
po lobektomiji), z okvaro respiratorne
funkcije, srednja stopnja 30 % do 40 %
4. Poklicne pnevmokonioze in poklicne
bronhialne astme:
a) s trajno okvaro respiratorne
funkcije, srednja stopnja 40 % do 60 %
b) s trajno okvaro respiratorne
funkcije, hujša stopnja, in znaki
trajne obremenitve desnega dela
srca 70 % do 100 %
Z okvaro respiratorne funkcije lažje
stopnje je po tem seznamu mišljeno
zmanjšanje respiratorne funkcije do 40%;
z okvaro respiratorne furikcije,
srednja stopnja - zmanjšanje od 40% do
60%; z okvaro respiratorne funkcije,
hujša stopnja - zmanjšanje nad 60% norme.
Odstotki zmanjšanja respiratorne
funkcije se izračunavajo glede na
ustrezne teoretične vrednosti. Pri
določanju stopnje zmanjšanja respiratorne
funkcije se morajo obvezno uporabljati
parametri "male spirometrije"
po tablicah
Evropske skupnosti za premog in jeklo,
RV (rezidualni volumen) in plinske analize
v arterijski krvi pri mirovanju ali pred
obremenitvijo in med obremenitvijo z delom.
V premalo jasnih primerih se priporočajo
tudi parametri, ki se dobijo z metodo
telesne pletizmografije, kapnografije,
compliance, difuzna kapaciteta pljuč idr.
Da dokažemo trajno obremenitev desnega
dela srca, so nujni klinični,
elektrokardiografski in rentgenski
parametri.
Višina telesne okvare pri hujši okvari
respiratorne funkcije se določi glede
na stopnjo obremenitve desnega dela
srca. To velja za točko 1. pod b, točko
2. pod b in točko 4. pod b.
B. Srce
5. Hujša stanja po infarktu miokarda,
po stopnji okvare srčne
funkcije 50 % do 100 %
Navedeni razpon v odstotkih se
uporablja, če obstaja po infarktu
kronična koronarna insuficienca
ali anevrizma srca ali organska
motnja ritma ali prevajanja, kar
mora biti dokazano z
elektrokardiografskimi, rentgenskimi
in drugimi metodami.
6. Okvara srca zaradi travme ali
operacije, po stopnji okvare
srčne funkcije, kar mora biti
dokazano z elektrokardiografskimi,
rentgenskimi in drugimi metodami 50 % do 100 %
7. Srčne napake (po stopnji okvare
srčne funkcije, kar mora biti dokazano
z elektrokardiografskimi, rentgenskimi
in drugimi metodami) 50 % do 90 %
Višina telesne okvare pod 5., 6. in 7.
točko se določi glede na stopnjo okvare
srčne funkcije.
Pri lažji okvari srčne funkcije se
telesna okvara določi v nižjih
vrednostih, pri hujši okvari funkcije
oziroma dekompenzaciji pa se telesna
okvara določi v višjih vrednostih od
predvidenega razpona.
Pri okvari srčne funkcije lažje stopnje
se telesna okvara ocenjuje od 50 % do
60 %; pri okvari srčne funkcije srednje
stopnje se telesna okvara ocenjuje od
70 % do 80 %; pri hujši okvari srčne
funkcije oziroma dekompenzaciji znaša
telesna okvara več kot 80 %.
VI. ZGORNJE OKONčINE
A. Izguba
1. Popolna izguba roke v rami ali
izguba roke v nadlaktu s krnom, ki
je krajši od 14 cm, izmerjeno od
akromiona, ali s krnom, neprimernim
za protezo, ali izguba roke v
nadlaktu ali komolcu, z nepregibnostjo
ali s kontrakturo ramenskega sklepa
v neugodnem položaju 80 %
Za krn, neprimeren za protezo, se
šteje krn, na katerem obstajajo
trofične spremembe, stalne otekline,
razjede, fistule, boleči nevrinomi,
deformacije krna, velike brazgotine
in ekstremna atrofija mišic. Nugoden
položaj ramenskega sklepa je abdukcija
nad 80 stopinj, adukcija pod 60 stopinj,
antefleksija nad 20 stopinj ali
retrofleksija.
2. Izguba roke v podlaktu ali komolcu
z dobrim krnom in funkcionalno pravilnim
ramenskim sklepom ali izguba roke v
podlaktu s krnom, krajšim od 10 cm
(merjeno od olekranona), ali s krnom,
neprimernim za protezo, ali izguba
roke v podlaktu z nepregibnostjo ali
kontrakturo ramenskega ali komolčnega
sklepa v neugodnem položaju 70 %
Neugoden položaj komolčnega sklepa
je položaj, ko je komolec v iztegnjenem
položaju ali pod kotom, večjim od 120°
ali manjšim od 90°.
3. Izguba roke v podlaktu z dobrim
krnom in funkcionalno pravilnim
ramenskim in komolčnim sklepom 60 %
4. Izguba pesti ali vseh prstov ene
roke 60 %
5. Izguba prstov ene roke:
a) izguba štirih prstov ene roke, z
ohranjenim palcem 50 %
b) izguba palca, kazalca in kateregakoli
drugega prsta na eni roki 50 %
c) izguba palca z metakarpalno
kostjo 40 %
d) izguba palca in kazalca na eni
roki 40 %
e) izguba palca in katerihkoli dveh
prstov na eni roki, razen kazalca 40 %
f) izguba kazalca in katerihkoli
dveh prstov na eni roki, razen
palca 40 %
g) izguba palca na eni roki 30 %
h) izguba palca in kateregakoli
prsta na eni roki, razen kazalca 30 %
i) izguba kazalca in kateregakoli
prsta na eni roki, razen palca 30 %
j) izguba sredinca, prstanca in
mezinca na eni roki 30 %
6. Izguba falang:
a) izguba enega prstnega členka na
palcu in po dveh prstnih členkov
na katerihkoli štirih prstih ene
roke 40 %
b) izguba enega prstnega členka na
palcu, po dveh prstnih členkov
na kazalcu in dveh prstnih členkov
na katerihkoli dveh prstih
ene roke 40 %
c) izguba enega prstnega členka na
palcu in po dveh prstnih členkov
na sredincu, prstancu in mezincu
ene roke 30 %
d) izguba po dveh prstnih členkov na
vseh štirih prstih ene roke,
razen na palcu 30 %
7. Izguba devetih prstnih členkov na
prstih ene ali obeh rok 30 %
Za vsako nadaljnjo izgubo treh
prstnih členkov na prstih rok se doda 10%.
Določba 7. točke tega poglavja se
uporablja samo za izgubo prstnih
členkov ali prstov rok, ki niso zajeti
v 4., 5. in 6. točki tega poglavja.
Šteje se, da je prstni členek izgubljen,
če je njegov krn krajši od polovice.
Šteje se, da je prst izgubljen, če je
krn proksimalnega prstnega členka
krajši od polovice.
B. Funkcionalne motnje
8. Motnje ramenskega sklepa:
a) nepregibnost ramenskega sklepa
v ugodnem položaju 30 %
Šteje se, da je ramenski sklep v
ugodnem položaju v abdukciji od 70
do 80 stopinj z antefleksijo do 20
stopinj;
b) nepregibnost ramenskega sklepa
v neugodnem položaju 40 %
Neugoden položaj je abdukcija nad
80 stopinj, adukcija ali retrofleksija;
c) kontraktura ramenskega sklepa,
pri čemer je ohranjena abdukcija
pod horizontalo 30 %
d) nereponiran izpah v ramenskem
sklepu z omejitvijo funkcije 40 %
e) ohlapen ramenski sklep 40 %
9. Psevdoartroza humerusa 50 %
Psevdoartroze se ocenjujejo ne glede
na to, ali je možen aparat.
10. Motnje komolčnega sklepa:
a) nepregibnost komolčnega sklepa
v ugodnem položaju 30 %
b) nepregibnost komolčnega sklepa
v neugodnem položaju 40 %
c) kontraktura komolčnega sklepa z
obračanjem, ki je mogoče samo v
neugodnem položaju 30 %
d) majav komolčni sklep s potrebnim
aparatom 40 %
Komolčni sklep je v ugodnem položaju,
če je komolec v kotu 90 do 120 stopinj,
podlaket pa je v srednjem položaju
pronacije in supinacije.
Komolčni sklep je v neugodnem
položaju, če je komolec v iztegnjenem
položaju ali v kotu, večjem od 120
stopinj ali manjšem od 90 stopinj,
podlaket pa v pronaciji ali supinaciji.
11. Psevdoartroza podlakta:
a) če sta zajeti obe kosti 40 %
b) če je zajet samo radius 30 %
Psevdoartroze se ocenjujejo ne glede
na to, ali je možen aparat.
12. Nepregibnost podlakta:
a) v pronaciji 30 %
b) v supinaciji 40 %
Podlaket je nepregiben, če sta
supinacija i pronacija odvisni od
položaja. Srednji položaj se šteje
za ugoden in je manjši od 30%.
13. Nepregibnost ročnega sklepa:
a) v neugodnem položaju volarne
fleksije 40 %
b) v neugodnem položaju dorzalne
fleksije ali ulnarne ali radialne
deviacije 30 %
c) v ugodnem položaju obeh sklepov 30 %
Ročni sklep je v neugodnem položaju,
če znaša dorzalna fleksija nad 30
stopinj ali volarna fleksija nad
20 stopinj ali deviacija radialna
nad 20 stopinj ali ulnarna nad 30
stopinj.
Ročni sklep je v ugodnem položaju
med 30 stopinjami dorzalne fleksije
in 20 stopinjami volarne fleksije
ter do 20 stopinj radialne in do
30 stopinj ulnarne deviacije. Položaj
ročnega sklepa je stopnjevan od
ničelnega položaja kot začetnega.
Ničelni položaj je, kadar je roka v
podaljšku osi podlakta.
14. Nepregibnost vseh metakarpofalangealnih
in interfalangealnih sklepov
od drugega do petega prsta:
a) v ugodnem položaju na eni roki 30 %
b) v neugodnem položaju na eni roki 40 %
c) v neugodnem položaju na obeh
rokah 70 %
Položaj roke je ugoden, če se lahko
s palcem dotaknemo jagodic nepregibnih
prstov.
15. Hujše kontrakture štirih prstov ali
petih prstov, morebiti komplicirane
z ankilozo posameznih sklepov, po
teži oziroma ohranjenosti globalne
funkcije roke:
a) na eni roki 30 % do 40 %
b) na obeh rokah 50 % do 70 %
Hujše kontrakture prstov so tiste,
ki onemogočajo prijem predmetov s prsti
16. Popolna neuporabnost cele roke 80 %
16. točka tega poglavja se uporablja
samo v primerih, ki niso zajeti v točkah
1 do 15 tega poglavja. Sklep je
nepregiben, če je nepregibnost popolna
ali če je pregibanje možno samo do
največ 15 stopinj če so pri telesnih
okvarah zgornjih okončin iz 8. do 16.
točke tega poglavja hkrati podane
tudi znatne trofične spremembe ali
stalno otekline, fistule, razjede
ali boleči nevrinomi, se odstotek
telesne okvare poveča za 10%.
Hujša kontraktura ali ankiloza prstov
se šteje kot da prsta ni, če hkrati
ni kateregakoli prsta na eni roki.
če je na eni roki več telesnih okvar
po tem poglavju, skupen odstotek ne
more biti večji od odstotka, ki se
uporablja za amputacijo.
VII. SPODNJE OKONčINE
A. Izgube
1. Izguba noge v kolku ali izguba noge
v stegnu, s krnom do 12 cm merjeno
od velikega trohantra, ali izguba
noge v stegnu, z nepregibnostjo
ali kontrakturo kolčnega sklepa
v neugodnem položaju, ali izguba
noge v stegnu s krnom, ki ni primeren
za protezo 80 %
Položaj kolčnega sklepa je neugoden
pod 160 stopinjami fleksije,
nad 10 stopinjami abdukcije
in adukcije, v zunanji ali
notranji rotaciji.
2. Izguba noge v stegnu s funkcijsko
dobrim krnom in kolčnim sklepom,
ali izguba noge v kolenu s krnom,
ki ni primeren za protezo, ali s
funkcijsko motnjo v kolčnem
sklepu 70 %
3. Izguba noge v kolenu s funkcijsko
dobrim krnom in kolčnim sklepom,
ali izguba noge v goleni z nepregibnostjo
ali kontrakturo kolenskega ali
kolčnega sklepa v neugodnem položaju,
ali izguba noge v goleni z neprimernim
krnom ali krnom do 8 cm 60 %
4. Izguba obeh goleni s krnoma, ki
nista primerna za protezo 100 %
Šteje se, da je za protezo stegna in
goleni neprimeren tisti krn, na katerem
so trofične spremembe, stalne
otekline, razjede, fistule, boleči
nevrinomi, deformacija krna, velike
brazgotine in ekstremna atrofija
mišic.
5. Izguba noge v goleni s funkcijsko
dobrim krnom ter kolenskim in
in kolčnim sklepom 50 %
6. Izguba noge v stopalu:
a) izguba noge v stopalu (Pirogov
ali Chopart ali Syme) z neprimernim
krnom 50 %
b) izguba noge v stopalu (Pirogov,
ali Syme ali Chopart) s funkcijsko
dobrim krnom 40 %
c) izguba noge v stopalu (exarticulatio
tarsometatarsalis sec. Lisfranc)
z neprimernim krnom 40 %
d) izguba noge v stopalu (Lisfranc)
s funkcijsko dobrim krnom 30 %
Krn stopala je neprimeren, če so na
njem trofične spremembe, stalne
otekline, razjede, fistule, boleči
nevrionomi in brazgotine.
B. Funkcijske motnje
7. Motnje v kolku
a) neprogibnost kolčnega sklepa v
ugodnem položaju 40 %
Položaj kolka je ugoden, če je v
fleksiji od 170 do 160 stopinj, v
abdukciji ali adukciji do 10 stopinj
in v nevtralnem rotacijskem položaju.
b) nepregibnost kolčnega sklepa v
neugodnem položaju 50 % do 70 %
Položaj kolčnega sklepa je neugoden
pod 160 stopinjami fleksije, nad 10
stopinjami abdukcije ali adukcije v
zunanji ali notranji rotaciji.
Večji odstotek v okviru navedenega
razpona se uporablja takrat, ko je
kolčni sklep nepregiben v izrazitejšem
kotu, ki bolj ovira funkcijo noge;
c) omejena gibljivost kolčnega
sklepa 30 % do 50 %
Odstotek v okviru navedenega razpona
se vzame za hujše kontrakture raznih
etiologij ter za stanja po artroplastiki.
če je gibljivost kolčnega sklepa v smeri
abdukcije, adukcije in rotacije omejena
za 1/3 normalne gibljivosti, znaša telesna
okvara 30%; če je gibljivost kolčnega
sklepa zmanjšana v vseh smereh za polovico
normalne gibljivosti, znaša telesna okvara
40%; če je gibljivost kolčnega sklepa
zmanjšana v vseh smereh za več kot
polovico normalne gibljivosti, znaša
telesna okvara 50%.
8. Psevdoartroza femurja:
a) vratu femurja 60 %
b) femurja 50 %
Psevdoartroza se ocenjuje ne glede
na možnost za aparat.
9. Motnje kolenskega sklepa:
a) nepregibnost kolenskega sklepa
v ugodnem položaju 30 %
Položaj kolenskega sklepa je ugoden
pod kotom od 175° do 150°.
b) nepregibnost kolenskega sklepa
v neugodnem položaju 40 % do 60 %
Za nepregibnost kolenskega sklepa
v iztegnjenem položaju ali v kotu
od 150° do 120° se vzame odstotek
40%, za nepregibnost kolena v kotu
od 120° do 90° se vzame 50%, za
nepregibnost kolena v kotu pod 90°
pa se vzame 60%;
c) omejena gibljivost kolenskega
sklepa z večjo stopnjo po anatomski
ali funkcijski okvari (kontrakture
raznih etiologij) 30 %
Gibljivost kolenskega sklepa je
omejena, če je ekstenzija manjša
od 150 stopinj, fleksija pa je mogoča
do 90 stopinj;
d) zelo razmajan kolenski sklep,
kjer je potreben aparat 40 %
10. Psevdoartroza goleni (tibiae ali
obeh kosti) 50 %
Psevdoartroza se ocenjuje ne glede
na možnost za aparat.
11. Slabo zraščen prelom goleni z
deformacijo stopala, atrofijo mišic ali
oteklino 30 % do 40 %
12. Skrajšanje noge (absolutno):
a) od 4 cm do 7 cm 30 %
b) več kot 7 cm do 12 cm 40 %
c) več kot 12 cm 60 %
Absolutno skrajšanje noge se meri
od spine ilium ventralis oziroma od
velikega trohanterja (če so spremembe
na medenici) do spodnjega roba
notranjega maleolusa.
13. Nepregibnost stopala:
a) v ugodnem položaju 30 %
b) v neugodnem položaju 40 %
Šteje se, da je položaj nepregibnosti
stopala ugoden, če je njegov položaj
v plantarni fleksiji od 95 do 100
stopinj, v srednjem položaju inverzije
in everzije.
14. Deformacija stopala ali posledica
preloma maleolusa, petnice, tarzalnih
ali metatarzalnih kosti 30 % do 40 %
15. Kronični osteomyelitis noge s fistulo
ali funkcijskimi motnjami 30 % do 40 %
16. Popolna neuporabnost noge 80 %
Ta določba se uporablja, če ugotovljena
motnja funkcije noge ni določena v
kakšni drugi točki tega seznama.
17. Motnje cirkulacije v nogi s pojavi,
ki zaradi njih nastanejo 30 % do 40 %
Ta določba se uporablja za bolezni
ožilja in za motnje cirkulacije
trajnega značaja, ki občutno otežujejo
funkcijo, da se dlje stoji in hodi
(endarteritis obliterans, tromboflebitis
z oteklino ali razjedami, kompresivni
pojavi pri anevrizmih, elefantiaza,
Sudeckov sindrom kot trajna
posledica ter stanja po velikih
opeklinah).
če so pri funkcijskih motnjah telesnih
okvar spodnjih okončin iz 1. do 16.
točke hkrati tudi precejšnje trofične
spremembe, stalne otekline, fistule,
razjede ali boleči nevrinomi, se
odstotek telesne okvare poveča za 10%.
če je na eni nogi več telesnih okvar
smiselno temu seznamu, skupen odstotek
ne more presegati odstotka za amputacijo.
Psevdoartroze se ocenjujejo ne glede
na nošenje aparata.
Za nepregibnost sklepa se šteje
popolna nepregibnost ali če je gibljivost
sklepov možna največ 15 stopinj skupaj.
VIII. MOTNJE, ZMANJŠANJE ALI IZGUBA FUNKCIJE
HRBTENICE
1. Izguba funkcije posameznega dinamičnega vertebralnega
segmenta:
a) popolna izguba funkcije enega segmenta cervikalne
regije ...................................................... 30%
Pri popolni izgubi funkcije vsakega naslednjega dinamičnega
vertebralnega segmenta cervikalnega dela hrbtenice se odstotek
telesne okvare poveča za ................................... 10%.
Vertebralni dinamični segment sestavljata dve sosedni vretenci in
vse mehko tkivo, ki ju povezuje (intervertebralni disk in vsi
ligamenti). S popolno izgubo funkcije enega segmenta je mišljena
končna faza v degenerativnem procesu na posameznem dinamičnem
segmentu.
S popolno izgubo funkcije enega segmenta so mišljene posledice
vseh procesov, ki povzročijo popolno izgubo funkcije enega
segmenta (sanirani spondilitis, fraktura telesa vretenca, morbus
Behterev).
Izguba funkcije enega dinamičnega segmenta se dokazuje s
kliničnim pregledom in funkcionalnimi radiografijami. S
funkcionalnimi radiografijami (v maksimalni inklinaciji in
reklinaciji) se dokazuje popolna negibljivost v enem segmentu v
smislu končne faze.
b) torakalna kifoza ......................................... 30%
S fiksirano torakalno kifozo je mišljena popolna izguba funkcije
z arkularno kifozo deformirane torakalne hrbtenice (v glavnem pri
ankilotičnem spondilitisu - morbus Behterev in hujših oblikah
Scheurmannove bolezni ipd.).
c) popolna izguba funkcije enega segmenta lumbale regije (končna
faza) ....................................................... 30%
Pri popolni izgubi funkcije vsakega naslednjega dinamičnega
vertebralnega segmenta lumbalnega dela hrbtenice se odstotek
telesne okvare poveča za ................................. 10%.
IX. PREBAVNI ORGANI
1. Močnejša zožitev požiralnika, po
stopnji 40 % do 50 %
Za večjo zožitev požiralnika se šteje
takšna zožitev, kjer pri ezofagoskopskem
pregledu bužija ni prehodna nad
številko 20. Stopnja telesne okvare
se določi glede na obseg zožitve
in funkcijske motnje.
2. Stanje po plastični operaciji požiralnika
zaradi poškodbe ali obolenja 50 %
3. Nekompenzirana stanja po plastični
operaciji požiralnika (po funkcijskih
motnjah in stopnji nedohranjenosti
nad 20% standardne telesne teže) 60 % do 80 %
4. Trajna gastrotomija zaradi poškodbe
ali obolenja:
a) splošno stanje brez motenj 50 %
b) splošno stanje z motnjami, slaba
funkcija želodca in nedohranjenost
nad 20% standardne telesne
teže 60 % do 80 %
5. Nekompenzirano stanje po resekciji
želodca v odvisnosti od funkcijskih
motenj, motenj splošnega telesnega
stanja in nedohranjenosti nad 20%
standardne telesne teže 60 % do 80 %
Stopnja telesne okvare pri nekompenziranem
stanju po resekciji želodca se
določi glede na vrsto in intanzivnost
funkcijskih motenj (Dumping sindrom
ali ulcus pepticum jejunum ali hujša
stopnja anemije), motenj splošnega
stanja in stopnje nedohranjenosti.
6. Stanje po totalni gastrotomiji 80 %
7. Nekompenzirano stanje po večjih
črevesnih resekcijah s precejšnjimi
posledicami za splošno telesno stanje
in nedohranjenost nad 20 % standardne
telesene teže 60 %
8. Stalni anus preternaturalis 80 %
9. Trajne analne in perianalne fistule,
ki jih kiruško ni mogoče odstraniti 40 %
10. Izguba analnega sfinktra:
a) brez prolapsa črev 50 %
b) s prolapsom črev 60 %
11. Trajna hujša okvara funkcije jeter
zaradi bolezni ali poškodbe 50 % do 80 %
Za hujšo okvaro funkcije jeter se
šteje stanje jeter s trajno spremenjenimi
in patološkimi izvidi v kliničnem,
laboratorijskem in funkcijskem smislu
(portalna hipertenzija, portalna
encefalopatija, ascites, varices,
ezofagi, porast amoniaka v serumu).
Vse poškodbe jeter, ki trajajo dlje
kot tri leta, se štejejo za trajne.
X. UROGENITALNI ORGANI
A. Sečni organi
1. Izguba ene ledvice po prilagoditvi
ali popolna izguba funkcije ledvice,
z normalno funkcijo druge ledvice
in kirurška odstranitev ene zdrave ledvice
pri dajalcu 30 %
2. Funkcijska okvara druge ledvice:
a) lažja 40 % do 60 %
b) hujša 70 % do 100 %
Odstotek telesne okvare se določi
na podlagi izvida kreatinin klirensa,
in sicer, če je vrednost kk:
0,83 ml/s 40 %
0,67 ml/s 50 %
0,50 ml/s 60 %
0,33 ml/s 70 %
0,25 ml/s 80 %
0,17 ml/s 90 %
do 0,17 ml/s 100 %
3. Hujša funkcionalna okvara obeh
ledvic, 60 % do 100 %
Odstotek telesne okvare se določi
na podlagi vrednosti izvida kreatinin
klirensa, in sicer, če je vrednost kk:
0,50 ml/s 60 %
0,33 ml/s 70 %
0,25 ml/s 80 %
0,17 ml/s 90 %
do 0,17 ml/s 100 %
Pri merilih za oceno stopnje okvare
funkcije ledvic se poleg
kreatinina upoštevajo tudi
drugi parametri, kot so: vrednosti
uree, radiografija, intravenozna pielografija ipd. Za
dokazovanje stopnje okvare funkcije
ledvic. Po novem SI sistemu se
kreatinin klirens obračunava v
ml/s namesto v ml/min. Način
preračunavanja je naslednji:
Normalne vrednosti
----------------------------------------------------------------
Sl Faktor SI konvencionalno
----------------------------------------------------------------
kreatinin
klirens 1,3 - 2,3 ml/s 60 80-140 ml/min
----------------------------------------------------------------
4. Popolna in stalna inkontinenca
urina ali trajna cistostomija 70 %
5. Trajno skrčenje mehurja,
zmogljivosti do 50 cm3 50 %
6. Stanje po plastični operaciji mehurja 50 %
7. Trajna zožitev uretre, z oteženim
uriniranjem (zaradi sprememb
izključno na uretri) 30 % do 50 %
8. Trajne in inoperabilne fistule na
mehurju s stalnim močenjem 70 %
če so na podlagi drugih kliničnih
in drugih raziskav podani nedvoumni
dokazi za funkcijsko okvaro
druge ledvice ali obeh ledvic,
kreatinin klirens pa še ni spremenjen,
je treba določiti stopnjo telesne
okvare v skladu z 2.a točko
oziroma začetno stopnjo po 3. točki.
B. Genitalni organi
9. Izguba večjega dela ali vsega penisa 50 %
10. Izguba obeh testisov:
a) pri moških nad 50 let starosti 30 %
b) pri moških do 50 let starosti 50 %
Odstranitev obeh testisov (kirurško
ali kako drugače) ali popolno
uničenje funkcije obeh testisov zaradi
obsevanja se šteje za izgubo
obeh testisov.
11. Izguba obeh jajčnikov:
a) pri ženskah nad 45 let starosti 30 %
b) pri ženskah do 45 let starosti 50 %
Kirurška odstranitev obeh jajčnikov
ali izguba funkcije obeh jajčnikov
zaradi obsevanja se šteje za izgubo
obeh jajčnikov.
12. Izguba obeh jajčnikov in maternice:
a) pri ženskah nad 45 let starosti 40 %
b) pri ženskah do 45 let starosti 60 %
Kirurška odstranitev obeh jajčnikov
in maternice ali izguba funkcije
jajčnikov in maternice zaradi
obsevanja se šteje za izgubo obeh
jajčnikov in maternice.
Za izgubo maternice se šteje tudi
nepopolna izguba maternice oziroma
subtotalna histerektomija.
13. Amputacija dojke:
a) amputacija dojke, enostransko ............................ 30%
b) amputacija dojke, obojestransko .......................... 50%
c) amputacija dojke, enostransko radikalno .................. 40%
d) amputacija dojke, obojestransko radikalno .................60%
XI. DOLOčANJE ODSTOTKA PRI DVEH ALI
VEč TELESNIH OKVARAH
1. če obstajata dve ali več telesnih okvar, ki jih določa ta
seznam, se skupen odstotek telesne okvare določi tako, da se
najvišji odstotek posamične telesne okvare poveča takole:
a) po 20 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 50 % ali
več;
b) po 10 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 40 % ali
30 %.
2. Odstotek telesnih okvar organov na pare iz I. do X. poglavja
tega seznama se lahko poveča za 10 %, če za posamezne okvare teh
organov s tem seznamom ni določen poseben odstotek.
3. Skupen odstotek telesne okvare, določen po 1. in 2. točki tega
poglavja, ne sme presegati 100 %.