13. člen
(metode za določitev emisij toplogrednih plinov)
(1)
Emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriv se določijo z uporabo ene od naslednjih metod:
1.
če je za posamezen proizvodni proces pridobivanja biogoriv v razpredelnici 1 ali 2 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, dana privzeta vrednost prihranka emisij toplogrednih plinov in je vrednost letne emisije zaradi spremembe zalog ogljika » e l«, ki nastane zaradi spremembe rabe zemljišča za ta biogoriva, izračunana v skladu z enačbo v točki 6 priloge 1 te uredbe, enaka ali manjša od nič, se lahko uporabi ta privzeta vrednost;
2.
emisije toplogrednih plinov se izračunajo kot dejanske vrednosti v skladu z enačbo v točki 1 priloge 1 te uredbe;
3.
z uporabo izračuna, ki vsebuje vsoto elementov enačbe iz točke 1 priloge 1 te uredbe, kjer se lahko poleg dejanskih vrednosti za nekatere elemente uporabijo razčlenjene privzete vrednosti iz razpredelnic 1 ali 2 priloge 1 te uredbe.
(2)
Privzete vrednosti iz razpredelnice 1 priloge 3 te uredbe ter razčlenjene privzete vednosti iz razpredelnice 1 priloge 1 te uredbe se lahko uporabljajo le, če so surovine zanje:
1.
pridelane zunaj Evropske unije,
2.
pridelane v Evropski uniji na območjih, uvrščenih na sezname ozemelj, ki so uvrščena na raven 2 nomenklature statističnih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: NUTS) ali na bolj razčlenjeno raven NUTS v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 154 z dne 21. 6. 2003, str. 1), ali
3.
pridobljene iz odpadkov ali ostankov, razen iz ostankov v kmetijstvu, akvakulturah in ribištvu.
(3)
Ne glede na vrednosti emisij toplogrednih plinov, ki so v razpredelnicah 1 in 2 priloge 3 te uredbe ter razpredelnicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe, se lahko pri določitvi prihranka emisij toplogrednih plinov uporabijo druge vrednosti, če so sprejete v okviru prostovoljnih državnih ali mednarodnih sistemov za merjenje prihranka emisij toplogrednih plinov. Pri tem se lahko uporabijo tudi prostovoljni državni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo izdelkov iz biomase in ki so sprejeti s strani Evropske komisije.