2. člen Pravilnik o meroslovnih zahtevah za nepremične...

2. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

»rezervoar« je rezervoar, namenjen hranjenju tekočin pod atmosferskim ali povečanim tlakom, ki se uporablja za merjenje prostornine vsebovane tekočine na področjih iz 3. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo);

»merjenje prostornine vsebovane tekočine« je niz operacij, pri katerih se uporabljajo tudi merila, za katere ni potrebno, da so pritrjena neposredno na rezervoar;

»umerjanje (kalibracija) rezervoarja« (v nadaljnjem besedilu: kalibracija) je niz operacij s pomočjo katerih se pri določenih pogojih ugotavlja odnos med nivojem tekočine in prostornino tekočine v rezervoarju;

»nazivna prostornina« je zaokrožena vrednost največje prostornine tekočine, ki jo rezervoar lahko shrani pri normalnih pogojih uporabe;

»merilna odprtina« je odprtina na zgornjem delu rezervoarja, ki omogoča meritev nivoja tekočine;

»merilna os« je os, ki poteka skozi središče merilne odprtine in je namenjena za izvajanje ročnih ali avtomatičnih meritev nivoja tekočine. Merilna os je praviloma navpična. Če merilna os ni navpična, je treba upoštevati nagnjenost rezervoarja;

»spodnja referenčna točka« je presečišče merilne osi z zgornjo površino spodnje referenčne plošče ali z dnom rezervoarja, če spodnja referenčna plošča ne obstaja. Spodnja referenčna točka je izhodiščna točka za merjenje nivoja tekočine (višina 0);

»spodnja referenčna plošča« je vodoravna plošča pod merilno osjo na kateri se nahaja spodnja referenčna točka;

»zgornja referenčna točka« je referenčna točka, ki se nahaja na merilni osi in je namenjena izračunavanju višine praznega prostora;

»prazni prostor« je razdalja med gladino tekočine in zgornjo referenčno točko, izmerjena na merilni osi;

»referenčna višina« je razdalja med spodnjo in zgornjo referenčno točko, izmerjena na navpični osi;

»najvišja višina polnjenja« je najvišja višina, do katere se rezervoar lahko napolni;

»mrtvi prostori« so kakršnikoli priključki ali predmeti, ki s svojo obliko in lego vplivajo na prostornino rezervoarja. Pozitivni mrtvi prostor (npr. dotočne cevi) poveča prostornino rezervoarja, negativni mrtvi prostor (npr. grelni elementi) zmanjša prostornino rezervoarja;

»kalibracijska tabela, prostorninska tabela (v nadaljnjem besedilu: prostorninska tabela)« je izraz v obliki tabele ali matematične funkcije V(h), ki predstavlja zvezo med višino nivoja tekočine h (neodvisna spremenljivka) in prostornino V (odvisna spremenljivka) na merilnem območju;

»referenčna gostota« je gostota tekočine v rezervoarju za katero je izračunana prostorninska tabela;

»referenčna temperatura« je temperatura, ki je upoštevana pri izračunu prostorninske tabele;

»merilno območje« pri rezervoarjih s prostorninsko tabelo se nahaja od prostornine pri višini 0 (višina 0) do njegove nazivne prostornine (najvišja višina polnjenja);

»spodnja meja točnosti prostornine« je prostornina pod katero je presežena največja dopustna merilna negotovost, ob upoštevanju oblike rezervoarja in kalibracijske metode;

»prostornina pri višini 0« je prostornina tekočine, shranjene med dnom rezervoarja in spodnjo referenčno točko;

» imetnik« je lastnik ali najemnik rezervoarja.

Pravilnik o meroslovnih zahtevah za nepremične rezervoarje