Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocestni priključek in povezovalno cesto mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi z oblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin v obcestnem prostoru, rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za avtocestni priključek in povezovalno cesto mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:

pogoji za avtocestni priključek:

odbojne ograje na priključnih rampah avtocestnega priključka so v kovinski izvedbi, višine 0,75 m. Zaščitna žična ograja je navezana na obstoječo žično ograjo ob avtocesti. Od nožice nasipa, zunanjega roba jarka ali vrhnjega roba nasipa je odmaknjena 1–2 m. Potek žične ograje se prilagaja poteku priključnih ramp avtocestnega priključka,

nadvoz preko avtoceste ter ostala cestna oprema in protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Cestna oprema, ograja na nadvozu in elementi cestne razsvetljave morajo izkazovati enotne oblikovne elemente,

ureditev celotnega območja avtocestnega priključka mora biti oblikovno navezana na ureditev povezovalne ceste in mora biti zajeta v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo v krajinsko ureditvenem načrtu;

pogoji za povezovalno cesto:

odbojne ograje povezovalne ceste so kovinske, višine 0,75 m. Izjemoma je dopustna izvedba betonskih odbojnih ograj,

cestni objekti (mostovi, podhodi, prepusti), cestna oprema in protihrupni objekti morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Protihrupne ograje je potrebno na nekaterih delih ozeleniti s popenjalkami;

pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora:

relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Nasipne in vkopne brežine se izvedejo v nagibu 1:1,5 ali položneje z zaokroženim iztekom v okoliški teren. Brežine so zatravljene, zasajene z grmovnicami ali drevjem,

regulacije in ureditve vodotokov se izvedejo sonaravno, s povzemanjem oblik naravnih vodotokov in zasaditvijo avtohtone obvodne vegetacije. Dele potoka Ložnica, ki je že reguliran je potrebno renaturirati,

posegi v obcestni prostor na poteku ob urbanem območju je potrebno oblikovati skladno z določili veljavnih prostorskih aktov za ta območja ter skladno z načeli oblikovanja urbanih površin,

vse odseke deviacij obstoječih lokalnih cest in poti je potrebno oblikovati skladno z obstoječim stanjem oziroma v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Vse odseke obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izgradnji povezovalne ceste in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, je treba rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji) oziroma v nadomestne biotope,

med gradnjo je dovoljeno vegetacijo odstraniti samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor, vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda ter nadomeščanje prizadetih gozdnih sestojev. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (ostanki gozdov, živice, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine). Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije s predčasno premeno drevesnih vrst in načrtnim preoblikovanjem pasu širine 6–8 m.