249. člen
(izpostavljenost v zvezi z enotami ciljnih skladov)
(1)
Vzajemni sklad ima lahko največ 20 odstotkov sredstev naloženih v enote posameznega ciljnega sklada iz 5. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona.
(2)
Naložbe vzajemnega sklada v enote ciljnih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, ne smejo skupaj preseči 30 odstotkov njegovih sredstev.
(3)
Vzajemni sklad ima lahko sredstva naložena v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja ista družba za upravljanje, neposredno ali na podlagi pooblastila druge osebe, ali v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja druga oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, če je to izrecno opredeljeno v njegovih pravilih upravljanja, vendar le pod pogojem, da družba za upravljanje ali oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, za te naložbe vzajemnemu skladu ne zaračuna vstopnih in izstopnih stroškov.
(4)
Prospekt vzajemnega sklada, ki ima oziroma bo imel pomemben delež sredstev v enotah ciljnih skladov, mora opredeliti največji obseg provizij za upravljanje ciljnega sklada, ki je še sprejemljiv za nalaganje vzajemnega sklada v enote ciljnega sklada, v letnem poročilu vzajemnega sklada pa mora biti naveden najvišji skupen odstotek provizije za njegovo upravljanje in provizije za upravljanje ciljnega sklada, dosežen v poslovnem letu vzajemnega sklada.
(5)
Sredstev ciljnega sklada ni treba vključiti v izračun izpostavljenosti vzajemnega sklada do posameznih oseb iz 245. in 246. člena tega zakona.