(1)
Pri praktičnem delu specializacije določi Zbornica glavnega mentorja in somentorje (v nadaljnjem besedilu: mentorji), ki skrbijo za nemoteno opravljanje prakse v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, inštitutih in zasebnih praksah.
(2)
Naloge glavnega mentorja so:
-
pred začetkom specializacije pripravi načrt izvajanja programa specializacije;
-
usklajuje in nadzira praktični potek specializacije in s tem zagotavlja, da specializacija poteka po programu;
-
sodeluje s somentorji in spremlja njihovo delo;
-
sproti ocenjuje napredovanje specializantovih pridobljenih veščin in znanj;
-
predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanj in veščin.
(3)
Somentor usposablja in nadzira specializanta na delovnem mestu in poroča glavnemu mentorju o napredovanju specializanta.
(4)
Somentor sodeluje tudi pri skupinskih oblikah usposabljanja specializanta.
(5)
Pravice glavnega mentorja in somentorja so:
-
zagotovljen čas za delo z vsakim specializantom v skladu s programom mentorskega dela in
-
zagotovljen čas za dodatno usposabljanje v trajanju pet delovnih dni letno.
(6)
Plačilo mentorskega in somentorskega dela se opredeli v kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva.