Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike v obsegu, v katerem je verjetno, da bo obstajal razpoložljiv obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike, razen če odložena terjatev za davek izhaja iz začetnega pripoznanja terjatve ali obveznosti v transakciji, ki:
(a)
ni poslovna združitev;
(b)
v času transakcije ne vpliva niti na računovodski dobiček niti na obdavčljivi dobiček (davčno izgubo) in
(c)
v času transakcije ne povzroči enakih obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik.