Odlok o razglasitvi Samostana Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja v Adergasu za kulturni spomenik državnega pomena

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomenika iz prejšnjega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:

spomenik je izjemna prostorska dominanta na izbrani lokaciji v Marijini dolini pod gradom Kamen;

samostan dominikank je bil na mestu današnjega samostana ustanovljen in postavljen že leta 1238;

spomenik je arhitekturno delo Gregorja Mačka in celostna baročna arhitektura Candida Zullianija iz druge polovice 18. stoletja;

vzhodni načrtovani trakt in poznobaročna cerkev pričata o premišljeni zasnovi baročne celote samostana;

zgledno ohranjena materialna substanca cerkve; arhitektura je nadgrajena z izjemno kakovostno sočasno opremo, zlasti z oltarji, kipi in izstopajočimi poznobaročnimi oltarnimi slikami J. M. Kremser Schmidta ter slikami Valentina Metzingerja;

Velesovska Madona, najstarejši romanski leseni kip Marije z otrokom v Sloveniji, kot ključni del glavnega oltarja;

velika zgodovinska in simbolna vrednost spomenika, ki ga je mogoče znanstveno proučevati, zlasti z vidika umetnostne zgodovine in zgodovine;

samostan je pomembno vplival na razvoj kulturnega prostora v širši okolici in je pomembno romarsko središče.

Varovane sestavine spomenika so:

prostorska podoba: dominantna lokacija (avtentičnost lokacije); prostorska celovitost (ohranjenost neposredne okolice, ohranjenost odprtega prostora, izraženost zgodovinsko pogojenih in utemeljenih meja v prostoru); vsebinska, funkcionalna in prostorska povezanost; nedeljiva celota samostana s cerkvijo; vedute (varovani pogledi z južne strani);

prostorska zasnova: zasnova širšega prostora (parcelacija, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom), stavbe oziroma objekti: samostan, cerkev, gospodarsko poslopje na notranjem dvorišču v gabaritih in materialu, pripadajoči odprti prostor;

arhitekturne prvine: tlorisni gabarit; višinski gabarit; konstrukcijska zasnova; arhitekturni členi (rizalit cerkve s pilastrsko členitvijo in trikotnim zaključkom nad arkadnim vhodom, zvonik, fasadne členitve v ometu); kompozicija fasad (razmerje med fasadnimi površinami in stavbnimi odprtinami); likovne prvine (grb ob vhodu v samostan; fasadni detajli, štukature in arhitekturni venci); strešna konstrukcija, oblika in naklon strešin; opečna kritina; arhitekturne, likovne, funkcionalne prvine strehe (dimniki), zvonik s kovinsko kapo in uro; kripta z grobnicami;

stavbno pohištvo: vrata; okna (vključno z barvno podobo, vitraji, načini odpiranja in okovji ter mrežami); ograje pevskega kora, kamnita balustrada prezbiterija;

izvirna gradiva (kamen, opeka, les, apno);

oblikovanost notranjščine: prostori cerkve (dvorana s stranskimi kapelami in razgibanim pevskim korom), komunikacij (vhodne arkade, hodniki, nizi prostorov samostana); obdelava prostorov (morebitne stenske poslikave samostana);

notranja oprema (zlasti oltarji s slikami, pripadajočimi skulpturami in kanonskimi tablicami ter lestenci; druga oprema po inventarnem popisu);

funkcionalna zasnova: razporeditev prostorov;

arheološke ostaline, starejše od 100 let.

Inventarni popis iz prejšnjega odstavka hranijo ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) in Gorenjski muzej Kranj (v nadaljnjem besedilu: pristojni muzej).