Za 31.c členom se dodajo novi 31.č, 31.d, 31.e, 31.f, 31.g, 31.h in 31.i člen, ki se glasijo:
Pravna ali fizična oseba, ki opravlja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina), mora imeti v celoti v lasti prenosno omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem zemeljskega plina), s katerim opravlja to javno službo.
Operater prenosnega sistema zemeljskega plina mora izpolnjevati naslednje zahteve:
a)
Ista oseba oziroma iste osebe ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave električne energije ali zemeljskega plina, in hkrati ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad operaterjem prenosnega sistema zemeljskega plina ali tem prenosnim sistemom ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njima, ali izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad operaterjem prenosnega sistema ali prenosnim sistemom zemeljskega plina, in hkrati ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave električne energije ali zemeljskega plina, ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njim;
b)
Pravice iz prejšnje točke vključujejo zlasti pravico do izvrševanja glasovalnih pravic, pravico do imenovanja članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, ali večinski delež;
c)
Ista oseba oziroma osebe ne morejo imenovati članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, pri operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina ali tem prenosnem sistemu in hkrati ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora ali uveljavljati pravic nad podjetjem, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave električne energije ali zemeljskega plina, kakor tudi ista oseba ne more biti član nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje, pri podjetju, ki opravlja dejavnost proizvodnje ali dobave električne energije ali zemeljskega plina, in hkrati pri operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina ali tem prenosnem sistemu;
d)
Če je oseba iz točke a), b) in c) tega odstavka država članica Evropske unije ali državni organ, se dva ločena državna organa za namene izvajanja tega člena ne štejeta za isto osebo ali osebi.
Podjetje ali skupina podjetij plinskega gospodarstva, v katerih lahko nadzor izvaja ista oseba ali iste osebe, in sicer neposredno ali posredno, in v katerih podjetje ali skupina podjetij opravlja vsaj eno od dejavnosti prenosa, distribucije ali skladiščenja in vsaj eno od dejavnosti pridobivanja ali dobave zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: vertikalno integrirano podjetje), ki je imelo na dan 3. septembra 2009 v lasti prenosni sistem, ali v okviru katerega deluje operater prenosnega sistema zemeljskega plina, se lahko odloči, da bo namesto zahtev iz prejšnjega odstavka izpolnilo zahteve iz 31.d do 31.i člena tega zakona.
Agencija za energijo z odločbo certificira operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, če izpolnjuje zahteve lastniškega ločevanja operaterja prenosnega sistema iz drugega odstavka tega člena ali zahteve neodvisnega operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina iz prejšnjega odstavka.
Operater prenosnega sistema mora Agencijo za energijo obvestiti o vseh načrtovanih spremembah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev za certificiranje, zaradi katerih bi bila lahko potrebna ponovna proučitev izpolnjevanja zahtev za certificiranje.
Agencija za energijo začne certifikacijski postopek:
a)
po prejemu obvestila s strani operaterja prenosnega sistema v skladu s prejšnjim odstavkom;
b)
na lastno pobudo, če je seznanjena s tem, da bi bile lahko zaradi načrtovane spremembe pravic in vpliva nad lastniki prenosnega sistema ali operaterji prenosnega sistema kršene določbe 31.č člena tega zakona, ali če imajo utemeljen razlog za domnevo, da je do take kršitve prišlo, ali
c)
na utemeljeno zahtevo Evropske komisije.
Agencija za energijo mora sprejeti odločitev glede certificiranja operaterja prenosnega sistema v štirih mesecih od datuma obvestila s strani operaterja prenosnega sistema ali od datuma zahteve Evropske komisije. Po preteku tega roka se šteje, da je bilo certificiranje odobreno. Odločba Agencije za energijo ali domneva iz prejšnjega stavka lahko začne učinkovati šele po zaključku postopka Evropske komisije v skladu z 11. členom Direktive 2009/73/ES.
Odločbo ali obvestilo o nastopu domneve iz prejšnjega odstavka v zvezi s certificiranjem operaterja prenosnega sistema Agencija za energijo takoj posreduje Evropski komisiji, skupaj z vsemi zadevnimi podatki, ki se nanašajo na odločitev.
Osebo, ki ima v lasti prenosni sistem zemeljskega plina, ima pravico opravljati gospodarsko javno službo operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina in ima certifikat, vlada imenuje za operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. Sklep o imenovanju vlada sporoči Evropski komisiji in ga objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Neodvisni operater prenosnega sistema mora imeti vse človeške, tehnične, fizične in finančne vire, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti in za opravljanje dejavnosti prenosa zemeljskega plina. Vse osebe, potrebne za izvajanje dejavnosti prenosa zemeljskega plina in drugih nalog družbe, morajo biti zaposlene pri operaterju prenosnega sistema.
Neodvisni operater prenosnega sistema mora imeti v celoti v lasti prenosni sistem in druga sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti prenosa zemeljskega plina.
Noben del vertikalno integriranega podjetja ne sme drugemu delu podjetja na kakršnikoli pravni podlagi dajati na razpolago svojega osebja ali zanj opravljati storitev ali najemati osebja, zaposlenega v drugem delu tega podjetja, ali opravljati storitev, ki jih opravlja drugi del podjetja.
Operater prenosnega sistema ne sme deliti sistemov ali opreme informacijske tehnologije, fizičnih prostorov in sistemov za varnostni dostop z nobenim delom vertikalno integriranega podjetja, ali jih uporabljati skupaj z njim, niti ne sme uporabljati istih svetovalcev ali zunanjih izvajalcev za sisteme ali opremo informacijske tehnologije in sisteme za varnostni dostop, kot tudi ne istega revizorja.
Operater prenosnega sistema mora imeti pravno obliko delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali komanditne družbe. V firmi družbe, v celostni podobi svojega podjetja, v komunikacijah, pri trženju blagovne znamke in na objektih uporabljati firme ali oznak vertikalno integriranega podjetja ali katerega koli njegovega dela ali na drug način delovati tako, da bi ustvarjal zmedo v zvezi z ločeno identiteto vertikalno integriranega podjetja ali katerega koli njegovega dela. Družbeniki operaterja prenosnega sistema ne smejo sami neposredno upravljati družbe ali voditi njenih poslov.
Poleg drugih nalog, ki jih določa ta zakon, obsega dejavnost operaterja prenosnega sistema še naslednje naloge:
-
zastopanje operaterja prenosnega sistema v pravnem prometu in v kakršnikoli komunikacijah z Agencijo za energijo, drugimi regulatornimi organi ter tretjimi osebami;
-
zastopanje operaterja prenosnega sistema v Evropski mreži operaterjev prenosnih sistemov za plin (»ENTSO za plin«);
-
odločanje o dostopu do sistema in izvrševanje dejanj, potrebnih za njegovo izvajanje, pri čemer ne diskriminira med posameznimi uporabniki sistema ali vrstami uporabnikov sistema, posebno ne v korist svojih povezanih podjetij;
-
pobiranje vseh plačil v zvezi s prenosnim sistemom, tudi plačil za dostop in plačil za izravnavo za sistemske storitve, kot je obdelava plina, nakup storitev (stroški izravnave, energija za izgube);
-
obratovanje, vzdrževanje in razvoj varnega, učinkovitega in ekonomičnega prenosnega sistema;
-
načrtovanje naložb za zagotovitev dolgoročne zmogljivosti sistema, da zadosti razumnemu povpraševanju, in zanesljivosti oskrbe;
-
vse skupne storitve, tudi pravne, računovodske in informacijske.
Splošna struktura upravljanja in družbena pogodba oziroma statut družbe operaterja prenosnega sistema morata zagotavljati dejansko neodvisnost operaterja prenosnega sistema.
Vertikalno integrirano podjetje se mora vzdržati vsakršnih dejanj, ki bi operaterja prenosnega sistema ovirala pri izpolnjevanju obveznosti iz tega zakona ali nanj vplivala, ter od operaterja prenosnega sistema ne sme zahtevati, da mora od vertikalno integriranega podjetja pridobiti dovoljenje za izpolnjevanje teh obveznosti.
Uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti sprejema potrebne odločitve in izvršuje potrebna dejanja za zagotavljanje neodvisnega ravnanja operaterja prenosnega sistema.
Vertikalno integrirano podjetje ne sme določati, neposredno ali posredno po svojih predstavnikih v organih operaterja prenosnega sistema, ravnanja operaterja prenosnega sistema pri njegovih vsakodnevnih dejavnostih in upravljanju sistema ter zagotavljanju konkurenčnosti tega delovanja, ali pri dejavnostih, potrebnih za pripravo desetletnega načrta za razvoj omrežja na podlagi 31.i člena tega zakona.
Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 31.g člena tega zakona mora vertikalno integrirano podjetje operaterju prenosnega sistema dati na voljo ustrezne finančne vire za prihodnje naložbene projekte oziroma za nadomestitev obstoječih sredstev v zadostnem času in na ustrezno zahtevo operaterja prenosnega sistema, operater pa mora imeti pooblastilo za pridobivanje denarja na trgu kapitala, zlasti z izposojanjem in povečanjem kapitala.
Operater prenosnega sistema mora imeti neodvisno od vertikalno integriranega podjetja dejanske pravice sprejemanja odločitev v zvezi s sredstvi, potrebnimi za obratovanje, vzdrževanje ali razvoj sistema. Brez poseganja v odločitve nadzornega organa iz 31.g člena tega zakona sprejema odločitve v zvezi s sredstvi, potrebnimi za obratovanje, vzdrževanje ali razvoj sistema, uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti.
Vsa komercialna in finančna razmerja med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema, tudi posojila operaterja prenosnega sistema vertikalno integriranemu podjetju, mora biti v skladu s tržnimi pogoji. Operater prenosnega sistema mora pred začetkom njihovega izvajanja Agenciji za energijo predložiti v soglasje vse komercialne in finančne pogodbe ali sporazume z vertikalno integriranim podjetjem.
Hčerinska podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave, ne smejo neposredno ali posredno imeti v lasti delnic ali deležev operaterja prenosnega sistema, operater prenosnega sistema pa ne sme imeti neposredno ali posredno v lasti delnic ali deležev hčerinskega podjetja vertikalno integriranega podjetja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje ali dobave, ter ne sme prejemati dividend tega podjetja in ne sme imeti drugih finančnih koristi od tega podjetja.
Operater prenosnega sistema mora pri opravljanju svojih nalog iz tega zakona ter pri upoštevanju člena 13(1), člena 14(1)(a), člena 16(2), (3) in (5), člena 18(6) ter člena 21(1) Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (Uradni list EU, L 211, 14/08/2009; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 715/2009) različne osebe ali subjekte obravnavati brez diskriminacije ter ne sme omejevati, izkrivljati ali preprečevati konkurence na področju proizvodnje ali dobave.
Odločitve v zvezi z imenovanjem in ponovnim imenovanjem ter pogoji za imenovanje in ponovno imenovanje, delovnimi razmerami, plačilom in prenehanjem mandata članov uprave operaterja prenosnega sistema, sprejema nadzorni organ operaterja prenosnega sistema, imenovan v skladu s 31.g členom tega zakona.
Nadzorni organ mora pisno obvestiti Agencijo za energijo o vsakem imenovanju, prenehanju mandata ali drugi splošni ali posamični odločitvi o pogojih, kot jih določi nadzorni organ in ki veljajo za mandat članov uprave operaterja prenosnega sistema in oseb, odgovornih za izvršno upravljanje, njegovo trajanje in prenehanje, ter o razlogih za vsak predlog za prenehanje mandata teh oseb.
Agencija za energijo lahko izda odločbo, da nasprotuje odločitvi iz prvega in drugega odstavka:
-
če se pojavijo dvomi o strokovni neodvisnosti osebe, imenovane za člana uprave ali
-
v primeru predčasnega prenehanja mandata, če se pojavijo dvomi o upravičenosti takšnega predčasnega prenehanja.
Za člana uprave operaterja prenosnega sistema je lahko imenovana oseba, ki v obdobju treh let pred imenovanjem ni imela nobene strokovne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa ali poslovnega odnosa z vertikalno integriranim podjetjem ali katerim koli njegovim delom ali njegovimi delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem, razen z operaterjem prenosnega sistema.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja za večino članov uprave operaterja prenosnega sistema, in za predsednika uprave. Za ostale člane uprave operaterja prenosnega sistema se uporablja zahteva, da v obdobju šest mesecev pred njihovim imenovanjem ni opravljal nobene vodstvene ali druge pomembne dejavnosti v vertikalno integriranem podjetju.
Člani uprave ter zaposleni pri operaterju prenosnega sistema ne smejo imeti nobene druge poklicne funkcije ali odgovornosti, neposrednega ali posrednega interesa v nobenem delu vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega sistema, od njega ne smejo pridobivati nobenih finančnih koristi ali imeti poslovnega odnosa z njegovimi delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem.
Plačilo oseb, odgovornih za upravljanje, članov uprave ter zaposlenih pri operaterju prenosnega sistema ne sme biti odvisno od dejavnosti ali rezultatov vertikalno integriranega podjetja, ki niso operater prenosnega sistema.
Predsednik ali član uprave oziroma druga oseba, odgovorna za upravljanje operaterja prenosnega sistema lahko zoper odločitev operaterja prenosnega sistema ali njegovega organa, s katero ji je predčasno prenehal mandat, vloži pritožbo na Agencijo za energijo.
Osebe, odgovorne za upravljanje, in člani uprave operaterja prenosnega sistema vsaj štiri leta po koncu svojega mandata pri operaterju prenosnega sistema ne smejo imeti poklicne funkcije, odgovornosti ali interesa v nobenem delu vertikalno integriranega podjetja, ki ni operater prenosnega sistema, in ne smejo imeti poslovnega odnosa z njegovimi delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem.
Določba drugega stavka petega odstavka ter določbe šestega do devetega odstavka tega člena se uporabljajo za vse osebe, ki skrbijo za izvršno upravljanje operaterja prenosnega sistema, in za tiste, ki tem osebam neposredno poročajo o zadevah, povezanih z obratovanjem, vzdrževanjem in razvojem omrežja.
Operater prenosnega sistema mora imeti nadzorni organ, oblikovan skladno z določbami tega člena. Nazorni organ sprejema odločitve, ki lahko bistveno vplivajo na vrednost sredstev delničarjev v okviru operaterja prenosnega sistema, zlasti v zvezi z odobritvijo letnih in dolgoročnejših finančnih načrtov, stopnjo zadolževanja operaterja prenosnega sistema in določitvijo zneska dividend, ki se razdelijo delničarjem.
Odločitve, ki so v pristojnosti nadzornega organa, ne smejo vključevati nobenih odločitev, povezanih z rednim poslovanjem in vsakodnevnimi dejavnostmi operaterja prenosnega sistema in upravljanjem omrežja, vključno s sklepanjem pravnih poslov v zvezi s tem in sprejemanjem odločitev za njihovo izvrševanje, kot tudi ne odločitev, ki bi vplivale ali bi bile povezane z dejavnostmi, ki so potrebne za pripravo desetletnega razvojnega načrta omrežja v skladu s 31.i členom tega zakona.
Odločitve iz prejšnjega odstavka sprejema uprava operaterja prenosnega sistema samostojno v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti.
Vsaj za enega člana manj od polovice članov nadzornega organa se uporabljajo določbe četrtega odstavka, prvega stavka petega odstavka in šestega do devetega odstavka 31.f člena tega zakona.
Glede odločitve o predčasnem prenehanju mandata člana nadzornega organa se uporablja določba druge alineje tretjega odstavka 31.f člena tega zakona.
Nadzorni organ sestavljajo:
-
člani, ki predstavljajo vertikalno integrirano podjetje ali osebe, za katere po zakonu, ki ureja prevzeme, velja domneva, da delujejo usklajeno z njim;
-
člani, ki predstavljajo delničarje tretjih strani;
-
predstavniki delavcev, v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
Operater prenosnega sistem mora pripraviti program za zagotavljanje skladnosti, ki določa cilje in ukrepe za preprečevanje diskriminatornega ravnanja in posebne obveznosti, ki jih morajo zaposleni izpolniti za uresničitev teh ciljev. Sistem in ukrepi za izvajanje programa in spremljanje njegovega izpolnjevanja morajo biti sestavni del programa. K programu za zagotavljanje skladnosti mora operater prenosnega sistema pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Nadzorni organ operaterja prenosnega sistema mora imenovati nadzornika za skladnost, ki je lahko fizična ali pravna oseba. K imenovanju nadzornika za skladnost skladnosti mora nadzorni organ pridobiti soglasje Agencije za energijo. Če je nadzornik za skladnost pravna oseba, mora nadzorni organ s soglasjem Agencije za energijo določiti eno fizično osebo te pravne osebe, ki neposredno opravlja naloge nadzornika za skladnost. Agencija za energijo lahko zavrne soglasje k odločitvi o imenovanju nadzornika za skladnost le zaradi pomanjkanja neodvisnosti ali strokovne usposobljenosti nadzornika za skladnost.
Za nadzornika za skladnost se uporabljajo določbe drugega do devetega odstavka 31.f člena tega zakona.
Nadzorni organ lahko po predhodnem soglasju Agencije za energijo razreši nadzornika za skladnost. Na predlog Agencije za energijo mora nadzorni organ razrešiti nadzornika za skladnost, če je razlog za predlog njegove razrešitve pomanjkanje neodvisnosti ali strokovne usposobljenosti.
Pogoje, ki veljajo za mandat, oziroma zaposlitvene pogoje za nadzornika za skladnost ter trajanje njegovega mandata, sprejme nadzorni organ po predhodnem soglasju Agencije za energijo. Ti pogoji morajo biti taki, da se z njimi zagotovi neodvisnost nadzornika za skladnost, tudi tako, da se mu zagotovijo vsa potrebna sredstva za izpolnjevanje njegovih nalog.
Nadzornik za skladnost med svojim mandatom ne sme imeti nobene druge poklicne funkcije, odgovornosti ali neposrednega ali posrednega interesa v nobenem delu ali z nobenim delom vertikalno integriranega podjetja ali njegovimi delničarji oziroma družbeniki s kontrolnim deležem.
Nadzornik za skladnost je zadolžen za:
a)
spremljanje izvajanja programa za zagotavljanje skladnosti;
b)
pripravo letnega poročila, v katerem so določeni ukrep za izvajanje programa za zagotavljanje skladnosti, ki ga predloži Agenciji za energijo;
c)
poročanje nadzornemu organu in izdajo priporočil o programu za zagotavljanje skladnosti in njegovem izvajanju;
d)
pisno obveščanje Agencije za energijo o večjih kršitvah, storjenih pri izvajanju programa za doseganje skladnosti, in
e)
poročanje Agenciji za energijo o komercialnih in finančnih odnosih med vertikalno integriranim podjetjem in operaterjem prenosnega sistema.
Nadzornik za skladnost predlagane odločitve glede naložbenega načrta ali posameznih naložb v sistem predloži Agenciji za energijo najpozneje takrat, ko jih uprava operaterja prenosnega sistema predloži nadzornemu organu.
Če vertikalno integrirano podjetje na skupščini operaterja prenosnega sistema ali z glasovanjem članov nadzornega organa, ki jih je imenovala, prepreči sprejetje odločitve, zaradi česar se preprečijo ali zadržujejo naložbe, ki bi jih bilo v skladu z desetletnim razvojnim načrtom omrežja treba izvesti v naslednjih treh letih, nadzornik za skladnost o tem poroča Agenciji za energijo.
Nadzornik za skladnost mora redno pisno poročati Agenciji za energijo in ima pravico do rednega ustnega ali pisnega poročanja nadzornemu organu operaterja prenosnega sistema in vsa poročila istočasno posredovati tudi upravi operaterja prenosnega sistema.
Nadzornik za skladnost se lahko udeležuje vseh sestankov uprave operaterja prenosnega sistema, sestankov nadzornega organa in skupščine družbe, mora pa se udeležiti vseh sestankov, na katerih se obravnavajo naslednje zadeve:
a)
pogoji za dostop do omrežja iz Uredbe (ES) št. 715/2009;
b)
projekti za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnih omrežij, tudi naložbe v nove prenosne povezave, povečanje zmogljivosti in izboljšanje uporabe obstoječih zmogljivosti;
c)
nakupi ali prodaja energije, ki so potrebni za delovanje prenosnega sistema.
Nadzornik za skladnost mora imeti dostop do vseh ustreznih podatkov in prostorov operaterja prenosnega sistema ter do vseh informacij, ki so potrebne za opravljanje njegove naloge. Nadzornik za skladnost mora imeti dostop do pisarn operaterja prenosnega sistema brez vnaprejšnjega obvestila.
Neodvisni operater prenosnega sistema mora vsako leto najkasneje do 1. junija po posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi sprejeti in Agenciji za energijo predložiti v potrditev desetletni razvojni načrt omrežja, ki mora temeljiti na obstoječi in predvideni ponudbi in povpraševanju in vsebovati učinkovite ukrepe za zagotovitev ustreznosti sistema in zanesljivosti oskrbe.
Desetletni razvojni načrt omrežja zlasti:
1.
za udeležence na trgu opredeli glavno infrastrukturo za prenos, ki jo je treba v naslednjih desetih letih zgraditi ali posodobiti;
2.
vsebuje vse že sprejete naložbe in opredeli nove, ki jih je treba izvesti v naslednjih treh letih ter
3.
zagotovi časovni okvir za vse naložbene projekte.
Agencija za energijo se mora o desetletnem razvojnem načrtu omrežja posvetovati z vsemi dejanskimi in možnimi uporabniki sistema, in sicer na odprt in pregleden način.
Agencija za energijo mora objaviti rezultate posvetovalnega postopka in zlasti možne potrebe po naložbah na svoji spletni strani, o njih pa obvestiti operaterja prenosnega sistema.
Agencija za energijo preuči, ali desetletni razvojni načrt omrežja pokriva vse potrebe po naložbah, ki so bile opredeljene v posvetovalnem postopku, in ali je ta v skladu z nezavezujočim desetletnim razvojnim načrtom omrežja za celotno Skupnost (razvojni načrt omrežja za Skupnost) iz člena 8(3)(b) Uredbe (ES) št. 715/2009.
Agencija za energijo lahko od operaterja prenosnega sistema zahteva, da spremeni svoj desetletni razvojni načrt in usklajenega z njenimi zahtevami predloži v potrditev najkasneje v dveh mesecih od prejema teh zahtev.
Agencija za energijo sprejme v primeru, ko operater prenosnega sistema zaradi razlogov, ki niso prevladujoči razlogi zunaj njegovega nadzora, ne izvede naložbe, ki bi jo bilo treba v skladu z desetletnim razvojnim načrtom omrežja izvesti v naslednjih treh letih, vsaj enega od naslednjih ukrepov in tako zagotovi, da se zadevna naložba izvede, če je še vedno pomembna na podlagi desetletnega razvojnega načrta omrežja:
1.
od operaterja prenosnega sistema zahteva, da izvede zadevno naložbo, ali
2.
organizira razpisni postopek, ki je odprt za vse vlagatelje, ali
3.
od operaterja prenosnega sistema zahteva, da sprejme povečanje kapitala za financiranje potrebnih naložb ter neodvisnim vlagateljem omogoči, da sodelujejo pri kapitalu.
Kadar Agencija za energijo uporabi svoja pooblastila iz prejšnjega odstavka, lahko operaterju prenosnega sistema z odločbo naloži eno ali več od naslednjih ravnanj:
1.
da omogoči financiranje s strani katere koli tretje strani z dolžniškim ali lastniškim kapitalom v operaterju prenosnega sistema;
2.
da omogoči izgradnjo s strani katere koli tretje strani in prenos lastninske in drugih stvarnih pravic na objektih in napravah, ki sestavljajo omrežje, na operaterja prenosnega sistema ter vzpostavitev ustreznih obligacijskih razmerij med operaterjem sistema in investitorjem;
3.
da sam zgradi zadevne nove objekte in naprave in
4.
da sam upravlja nove objekte in naprave.
Določbe prejšnjega odstavka ne pomenijo odstopanja od zahteve iz drugega odstavka 31.d člena tega zakona, Operater prenosnega sistema mora vlagateljem zagotoviti vse informacije, ki so potrebne za izvedbo naložbe, nove naprave dejansko in pravno vključiti v prenosni sistem in si na splošno v največji možni meri prizadevati, da olajša izvajanje naložbenega projekta.
K pogodbam o financiranju naložb iz tega člena mora dati soglasje Agencija za energijo pred začetkom njihove veljavnosti.«.