na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2015 (DeUDIEU15)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-223/2015, stran 494 DATUM OBJAVE: 6.2.2015
VELJAVNOST: od 6.2.2015 / UPORABA: od 6.2.2015
RS 8-223/2015
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 6.2.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.3.2026: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 8/15
223. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2015 (DeUDIEU15)
Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji dne 27. januarja 2015 sprejel
D E K L A R A C I J O
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2015 (DeUDIEU15)
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2015 (DeUDIEU15)
Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter vloge Republike Slovenije kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, v želji po razvidnih ciljih Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, še zlasti v Svetu, ob upoštevanju Strateške agende za Unijo v času sprememb, 18-mesečnega programa Sveta (1. julij 2014–31. december 2015) in Delovnega programa Komisije za leto 2014, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija, Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov EU v letu 2015, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.
DEKLARACIJA O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V LETU 2015
V zadnjem letu smo bili v Evropi priča mnogim spremembam – po eni strani so se začeli kazati znaki gospodarskega okrevanja, katerega pozitivni učinki so že vidni tudi v Republiki Sloveniji, po drugi strani so leto zaznamovala krizna žarišča v neposredni bližini. Za Unijo je bilo leto sprememb tudi v institucionalnem smislu – Evropska komisija je dobila novo sestavo, preoblikoval se je Evropski parlament.
Lani je minilo tudi deset let od pristopa Republike Slovenije k EU. Republika Slovenija je v tem času postala njena prepoznavna in uveljavljena članica, Unija pa je postala del slovenskega vsakdanjika in na številnih področjih neizogibno vpliva na naše življenje.
Deklaracija opredeljuje ključne naloge in usmeritve, ki jim bo Republika Slovenija sledila pri svojem delovanju v institucijah EU. Republika Slovenija se bo na vseh področjih nagibala k razvojnim ciljem, usmerjenim v gospodarsko rast in zaposlovanje ter naravnanim k zagotavljanju trajnostnega razvoja družbe in posameznika.
V dobi globalizacije je ob geopolitičnih in svetovnih gospodarskih spremembah večja integracija EU nujnost, predvsem na področjih, na katerih je lahko učinkovita samo močna Evropa. Za Republiko Slovenijo kot članico evrskega območja in kot državo z izvozno naravnanim gospodarstvom je zagovarjanje poglobitve Unije ključnega pomena. V globaliziranem svetu bomo močnejši le, če bomo delovali skupaj, odgovorno in hkrati solidarno, pri tem pa ne pozabili na poglavitne vrednote, ki utemeljujejo in osmišljajo nadaljnji obstoj EU. Ob zavedanju nujnosti izvedbe domačih strukturnih reform in odgovornosti posameznih držav za reševanje svojih težav Republika Slovenija ostaja zagovornica načela solidarnosti med državami članicami Unije.
Da bi odločitve o nadaljnjem poglabljanju EU ne bile le odločitve vladajočih struktur, potrebujemo tudi močnejše mehanizme za zagotavljanje demokratične legitimnosti in odgovornosti odločitev v skupni uniji.
Predvsem pa ne smemo pozabiti prvotnih razlogov za nastanek Unije in njenih skupnih vrednot. Zavedati se moramo, da je Evropa še vedno bolj demokratična, bolj socialna in ekološko osveščena od drugih celin ter da ima številne specifične prednosti, ki izhajajo iz njene intelektualne in kulturne tradicije – Republika Slovenija si bo prizadevala, da takšna tudi ostane.
V tem okviru je za Republiko Slovenijo ključno:
Razmislek o izboljšanju delovanja Unije
Pravni in institucionalni okvir EU se morata posodabljati in prilagajati dejanskemu razvoju dogodkov in spreminjajoči se stvarnosti, zato se bo Republika Slovenija še naprej dejavno vključevala v skupni razmislek držav članic o izboljšanju delovanja Unije. Rešitve se morajo iskati v okviru obstoječih pravnih instrumentov, v dialogu, partnerstvu in tesnem medinstitucionalnem sodelovanju. O vprašanjih glede prihodnosti EU se je treba redno posvetovati s širšo javnostjo in civilno družbo ter si prizadevati za večjo učinkovitost in preglednost delovanja Unije. Odločno si je treba prizadevati tudi za poenostavitev predpisov in zmanjšanje upravnih bremen, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, ter za boljše izvajanje obstoječe zakonodaje.
Poglobljeno izvajanje Strategije Evropa 2020 in evropskega semestra
Republika Slovenija je po vmesnem pregledu Strategije Evropa 2020 še naprej zavezana k njenemu izvajanju. Cilji strategije glede sedanjih izzivov so še vedno aktualni, zato jih ni treba spreminjati, saj bi tako izgubili fokus. Če bi se v prihodnosti vendarle začela razprava o njihovi spremembi, bi bilo treba razmisliti o finem uravnavanju ciljev in merjenju učinka ukrepov. Kriza je zelo vplivala na doseganje nacionalnih ciljev – na nekaterih področjih smo se ciljnim vrednostim približali, na drugih pa smo se od njih celo oddaljili – zato bi bilo treba razmisliti o podaljšanju časa za njihovo dosego. Prav tako je pomembno, da v državah članicah redno spremljamo izvajanje ukrepov za rast in zaposlovanje in jih prilagajamo na podlagi poglobljenih analiz. Strategija mora voditi v gospodarsko rast in večjo konkurenčnost ter hkrati izboljšati razmere na trgu dela in socialni položaj prebivalcev Republike Slovenije.
Prihodnost Ekonomske in monetarne unije
Stabilnost skupne valute evra je še naprej ključna strateška prioriteta delovanja Republike Slovenije v EU. Ekonomska in monetarna unija (EMU) je v preteklosti najhitreje napredovala pri oblikovanju bančne unije, tako da je vzpostavila enotna pravila poslovanja kreditnih institucij in enotni nadzorni mehanizem pod okriljem Evropske centralne banke, poenotila pravila v državah članicah glede reševanja bank ter oblikovala enotni mehanizem za reševanje bank. Republika Slovenija vidi, da bo v prihodnosti ključna skrb Unije enotno, pregledno in učinkovito izvajanje celotnega pravnega okvira. Gre za pomemben korak, ki bo prispeval k utrditvi finančnega sektorja, rešitvi problema prepletenosti bančne in dolžniške krize ter pomagal preprečiti in ublažiti nove krize.
Finančna kriza je razkrila pomanjkljivosti v zgradbi EMU, zato je ob omenjenih sprejetih ukrepih pomembno, da se na ravni EU nadaljuje razprava o možnostih tesnejšega povezovanja na fiskalnem področju in področju usklajevanja ekonomskih politik. Republika Slovenija bo še naprej podpirala krepitev EMU, vključno s krepitvijo njene socialne dimenzije, kar bo zagotovilo stabilnost evrskega območja in povečalo zaupanje prebivalcev v institucije EU.
Krepitev notranjega trga, raziskav in inovacij za rast in večjo konkurenčnost
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za dokončno oblikovanje enotnega trga blaga in storitev in čim boljše izkoriščanje njegovega potenciala ter spodbujanje podjetništva. Enotni trg tudi v prihodnje prinaša velik potencial za rast slovenskega in evropskega gospodarstva. Skrb za ugodno poslovno okolje za delovanje malih in srednje velikih podjetij je še naprej eden ključnih prednostnih ciljev Republike Slovenije v EU. Industrijska konkurenčnost mora biti sistematično vključena v vsa politična področja Unije, da bi za naše gospodarstvo zagotovili močnejšo industrijsko bazo.
Republika Slovenija bo spodbujala raziskovalno-inovacijsko politiko, ki bo prispevala k večji konkurenčnosti, zaposlenosti in boljši kakovosti življenja. Države, ki v času gospodarske krize več vlagajo v raziskave in inovacije, so stabilnejše, zato bo Republika Slovenija trdno sledila cilju, da najmanj tri odstotke bruto domačega proizvoda nameni za raziskave in razvoj ter da izkoristi potenciale, ki jih omogoča Obzorje 2020. V luči prihodnje konkurenčnosti Unije Republika Slovenija velik pomen pripisuje ustvarjalnosti in inovativnosti, ki sta del strateškega načrta sodelovanja na področju izobraževanja.
Republika Slovenija je država na križišču pomembnih prometnih povezav med različnimi deli Evrope, zato je razvoj sodobnega in učinkovitega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) zanjo izrednega pomena. Omrežje TEN-T, ki je usklajeno na ravni EU z novo politiko TEN-T, bo omogočilo v prihodnost usmerjen prometni sistem in zagotovilo boljšo, varnejšo in trajnostno mobilnost za gospodarske subjekte in državljane Unije.
Za uspešno uresničevanje svojih interesov bo Republika Slovenija še naprej proaktivna tudi v okviru regionalnih povezav.
V prizadevanjih za vzpostavitev enotnega evropskega digitalnega trga se bo Republika Slovenija zavzemala, da se na ravni EU zaščiti odprtost in nevtralnost svetovnega spleta. Njegov pozitiven vpliv na razvoj sodobne družbe bomo namreč lahko obdržali le, če bo svoboden in odprt javni komunikacijsko-storitveni prostor, kar pomeni neomejeno dostopen, nediskriminatoren in s prenosnega komunikacijskega vidika vsebinsko nevtralen.
Republika Slovenija za Unijo po meri človeka
Ob gospodarskih reformah ne smemo pozabiti na socialno dimenzijo; kriza ne sme prinesti konca evropskega socialnega modela. Solidarnost in varčevanje se ne izključujeta. Varčevanje ne zadostuje, potrebni so ukrepi za zaposlovanje in rast, socialno vključevanje in zmanjševanje revščine. Tako bo Republika Slovenija tudi v prihodnje podpirala krepitev socialne dimenzije EMU in ukrepe EU za večjo konkurenčnost in inovativnost v gospodarstvu in družbi nasploh, kar bo prispevalo k zniževanju brezposelnosti in dvigu indeksa človeškega razvoja.
Republika Slovenija bo še naprej poudarjala tudi pomen mobilnosti ter sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja med državami članicami in institucijami EU. Prožnost in varnost, potrebni za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest, pomenita, da vsi državljani vse življenje pridobivajo ključne kompetence in nadalje razvijajo svoje spretnosti – vseživljenjsko učenje naj torej spodbuja ustvarjalnost in inovacije ter omogoča polno gospodarsko in družbeno udeležbo.
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri pripravi in sprejemanju ukrepov za zmanjševanje razlik v zdravju ter pri preprečevanju in obvladovanju nenalezljivih kroničnih bolezni, pri čemer je zlasti pomembno Evropsko partnerstvo za boj proti raku, v okviru katerega Republika Slovenija vodi skupni ukrep za celovito obravnavo raka. V razpravah v institucijah bo na strani držav članic, ki zagovarjajo načelo javnega zdravstva, dostopnega vsem državljanom.
Za obvladovanje izbruhov nalezljivih bolezni, kot so gripa in ebola, in antimikrobne rezistence je potrebno sodelovanje in usklajevanje ukrepov med državami članicami, zato bo Republika Slovenija dejavna pri koordinaciji vseh ukrepov Unije za zajezitev in obvladovanje nalezljivih bolezni in antimikrobne rezistence. Dobra koordinacija v Uniji in upoštevanje načela solidarnosti sta izredno pomembna za obvladovanje zdravstvenih nevarnosti, ki imajo lahko velik vpliv na javno zdravje, gospodarstvo in globalno varnost.
Energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, ter trajnostna raba virov in zdravo življenjsko okolje
Oblikovanje energetske unije bo v aktualnih geopolitičnih razmerah in v nadaljnjem iskanju odgovorov na izzive podnebnih sprememb v ospredju evropskih razprav in prizadevanj. Republika Slovenija si bo prizadevala, da bodo pri tem osrednjega pomena tako popolna integracija notranjega energetskega trga kot tudi ambiciozni podnebno-energetski cilji in zagotavljanje energetske varnosti. Za Republiko Slovenijo je ključen celovit pristop vseh vidikov energetske politike kot tudi zunanje politike.
V pogajanjih o podnebno-energetskem zakonodajnem okviru do leta 2030 si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za uveljavitev ambicioznih ciljev na ravni EU do leta 2030, pri določitvi ukrepov za posamezne države članice pa za upoštevanje nacionalnih posebnosti in specifik sektorjev.
Odgovore na visoko uvozno odvisnost je po mnenju Republike Slovenije treba iskati zlasti v spodbujanju rabe domačih nizkoogljičnih virov ter v energetsko učinkovitejši rabi virov nasploh. Pri tem si bo Republika Slovenija prizadevala za resničen tehnološki preboj. Prav tako je bistveno, da se nadaljuje izvajanje ukrepov za popolno in učinkovito integracijo notranjega energetskega trga EU, zlasti čimprejšnje sprejetje in izvajanje potrebne zakonodaje ter vzpostavljanje manjkajočih povezav med državami. Še naprej je ključnega pomena spodbujanje večje raznovrstnosti virov, partnerjev in poti.
Republika Slovenija si bo prizadevala, da pri dokončnem oblikovanju notranjega energetskega trga EU posebno pozornost nameni tudi maloprodajnim trgom z energijo, da se potrošnikom omogoči v celoti izkoristiti ugodnosti notranjega energetskega trga. Zanesljiva, trajnostna in konkurenčna energija je ključna za gospodarstvo, industrijo in državljane Unije.
V razpravah o razvojnih politikah EU bo Republika Slovenija iskala dolgoročno vzdržne rešitve. Razvoj evropskega gospodarstva, vključno z izgradnjo ustrezne infrastrukture, mora upoštevati trajnostno rabo naravnih virov in okoljske standarde ter vključevati ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje. Le tak pristop ohranja visoke standarde bivanja, ki jih je Evropa uživala doslej. Podnebna oziroma okoljska politika mora hkrati prispevati h konkurenčnosti držav članic, pri čemer je treba upoštevati specifične gospodarske in finančne razmere posamezne države pa tudi globalnega okolja. V tem smislu se bo Republika Slovenija zavzemala za rešitve, ki bodo ob pogojih varovanja okolja nudile razvojne priložnosti. Tako si bomo prizadevali za nadaljnje vključevanje okoljskih ciljev v sektorske politike in za izboljšanje teh v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji o vplivih na zdravje ljudi in okolje.
Za pridelavo kakovostnejše hrane, zanesljive oskrbe s hrano ter zmanjšanje zavržkov hrane bo Republika Slovenija tudi v prihodnje zagovarjala ukrepe, ki spodbujajo uveljavitev načela kratkih dobavnih verig, ter stremela k lokalni oskrbi z živili in čim višji stopnji samooskrbe. V primeru kriznih tržnih razmer, kot smo jim priča ob nedavno uvedeni ruski prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom iz EU, si bo prizadevala za hitro in učinkovito stabilizacijo kmetijskih trgov Unije.
Še posebej pozorno bo spremljala pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini med EU in tretjimi državami. Najodločneje se bo zavzemala proti zniževanju v Uniji dosežene ravni standardov varnosti in kakovosti hrane, varovanja okolja in zaščite potrošnikov ter za ohranitev načela previdnosti pri dovoljevanju novih tehnologij in proizvodov.
Republika Slovenija v Uniji svobode, varnosti in pravice
Republika Slovenija bo še naprej posebno pozornost posvečala uresničevanju politik EU na področju svobode, varnosti in pravice. Pri tem kot ključno zahtevo izpostavlja polno spoštovanje temeljnih pravic. Poudarek mora biti na prenosu in izvajanju obstoječe zakonodaje ter na kakovostnejši zakonodaji. V ospredju ostaja skrb za zagotavljanje pravne države. Republika Slovenija podpira razpravo in pobudo v zvezi z nadzorom nad spoštovanjem vladavine prava, saj je EU tudi unija vrednot. Meni, da je treba nadaljevati z delom na področju migracij, upravljanja meja, zagotavljanja varnosti državljanov in boja proti organiziranemu kriminalu. Zavzemala se bo za krepitev dejavnosti v okviru notranje varnosti v Uniji in oblikovanje evropskega modela varnosti.
Republika Slovenija bo še naprej veliko pozornosti namenjala ukrepom na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, katerih namen je krepitev enotnega trga in konkurenčnosti EU ter boj proti organiziranemu kriminalu in zaščiti finančnih interesov Unije.
V luči aktualnih dogodkov na področju migracij je Republika Slovenija zagovornica iskanja sistemskih in dolgoročnih rešitev. Pri tem meni, da je treba okrepiti vlogo zunanje politike EU, ki temelji na izkoreninjanju vzrokov nezakonitih migracij ter okrepljenem sodelovanju z državami izvora in tranzita.
Prispevek Republike Slovenije h krepitvi Unije kot kredibilnega svetovnega akterja
Skupno zunanjo in varnostno politiko bodo v prihodnjem obdobju opredeljevala predvsem dogajanja v neposredni in širši vzhodni in južni soseščini EU – od razmer na vzhodu Ukrajine, vojne v Siriji, zaostrene situacije v Libiji do vprašanja širjenja skrajnega islamizma v Iraku in Siriji ter zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu.
Pri soočanju s političnimi, varnostnimi, humanitarnimi, gospodarskimi in tudi migracijskimi izzivi bo Republika Slovenija zagovarjala dejavnejšo in vidnejšo vlogo EU, saj sta mir in stabilnost v sosedstvu pomembna tudi za varnost evropskih državljanov in evropsko gospodarstvo. Republika Slovenija bo podpirala skladno delovanje in utrjevanje vloge Unije v mednarodni skupnosti prek čim boljšega izkoriščanja vseh sredstev in politik, ki jih ima Unija na razpolago (od diplomatskih, varnostnih, gospodarskih do humanitarnih), torej celovitega obravnavanja aktualnih mednarodnih tem. Aktualna zunanjepolitična vprašanja bo morala EU ustrezno obravnavati tudi v luči krepitve dialoga s strateškimi partnerji in v večstranskih okvirih.
Republika Slovenija si bo tudi v naslednjem obdobju prizadevala, da bo EU še naprej namenjala ustrezno pozornost Zahodnemu Balkanu, tako z vidika reševanja odprtih vprašanj kot v okviru širitvenega procesa Unije. V tej smeri si bo Republika Slovenija prizadevala tudi na področju razvojnega sodelovanja in v okviru pomoči, ki se financira iz sredstev Unije prek instrumenta za predpristopno pomoč. Podpirala bo nadaljevanje širitvenega procesa in poudarjala, da mora biti Unija v ta proces vključena v smislu dejavnega vodenja in usmerjanja reform, potrebnih za izpolnitev danih pogojev.
Republika Slovenija bo dejavno sooblikovala skupno zunanjo in varnostno politiko EU, vključno z nadaljnjim razvojem skupne varnostne in obrambne politike. Pri obravnavi vseh aktualnih mednarodnih vprašanj bo še naprej zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava, načelo mirnega reševanja sporov, pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov avtohtonih narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin.
PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V SVETU V LETU 2015
HORIZONTALNE ZADEVE
Strategija Evropa 2020 in evropski semester
Republika Slovenija bo tudi v naslednjem obdobju stremela k izvajanju nalog Strategije Evropa 2020, ki je desetletna usmeritev gospodarske rasti EU. Njen namen ni le premagovanje krize, ki pesti številne države EU. Strategija se loteva pomanjkljivosti našega modela gospodarske rasti in ustvarja pogoje za razvoj, ki bo temeljil na pametnih tehnologijah, trajnostni naravnanosti in socialni vključenosti. EU je postavila pet ključnih ciljev, ki konkretneje opredeljujejo naloge in jih je treba uresničiti do konca desetletja, in sicer v zvezi z zaposlovanjem, izobraževanjem, raziskavami in inovacijami, socialno vključenostjo in zmanjševanjem revščine ter podnebnimi spremembami in energijo. Strategija vsebuje tudi sedem vodilnih pobud, ki omogočajo sodelovanje organov EU in nacionalnih organov na področjih, pomembnih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, denimo inovacije, digitalno gospodarstvo, zaposlovanje, mladi, gospodarska politika, revščina ter energetska učinkovitost.
Stališče Republike Slovenije je, da je Strategija s svojimi zastavljenimi cilji, ki so povezani z obstoječimi izzivi, še vedno aktualna ter da je ni treba spreminjati. Prav tako ni potrebno dodajati ali spreminjati ciljev, saj bi s tem izgubili fokus. Kljub temu pa Republika Slovenija zavzema stališče, da vsi obstoječi cilji niso usmerjeni k učinkom ter da bi v primeru razprave o spremenjenih ciljih bilo treba razmisliti v smeri modifikacije ciljev, ki bi merili učinke. Glede na to, da pa je kriza močno vplivala na doseganje zastavljenih nacionalnih ciljev – na nekaterih področjih smo se ciljnim vrednostim približali, drugje pa se celo oddaljili, bi bilo treba razmisliti o podaljšanju časa za njihovo dosego. Prav tako je pomembno, da v državah članicah raje preučimo in ocenimo ukrepe, ki smo jih do zdaj izvajali bodisi za rast bodisi za zaposlovanje (oziroma kombinirano) ter se kritično lotimo sprememb teh ukrepov, ki so večinoma desetletja podobni oziroma malo spremenjeni (npr. več preusmeritev v povratna sredstva, ciljano podpiranje malih in srednjih podjetij s potencialom za preboj, ciljano podpiranje razvoja mest, prevetritev učinkovitosti državnih pomoči, iskanje sinergij med ukrepi, ločevanje med produktivnimi in neproduktivnimi investicijami ipd., kar se lahko zrcali v proračunih).
V okviru evropskega semestra, ki je bil vzpostavljen kot cikel usklajevanja gospodarskih in fiskalnih politik v EU, države članice uskladijo svoje proračunske in gospodarske politike s cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU. Namen semestra je zagotavljanje zdravih javnih financ, vzpostavljanje pogojev za gospodarsko rast in preprečevanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v EU.
Republika Slovenija bo upoštevala priporočila, sprejela in izvajala bo ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnovesij ter sledila fiskalnemu cilju zmanjšanja primanjkljaja sektorja države v letu 2015 v višini 2,8 % BDP. Doseganje scenarija z ustreznim fiskalnim naporom za zagotovitev dolgoročno vzdržnega gospodarskega okolja v srednjeročnem obdobju je predvideno s prepletanjem ekonomske politike ter strukturnih in institucionalnih sprememb.
Da bi povečala konkurenčnost gospodarstva, bo Republika Slovenija nadaljevala z ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, kjer se bo prednostno posvečala odpravljanju administrativnih ovir, sistematični presoji vpliva novih zakonodajnih predlogov na mala in srednje velika podjetja ter drugim ukrepom. Nadaljevalo se bo tudi delo na prestrukturiranju podjetij ter privatizaciji državnih podjetij, pa tudi na sanaciji in konsolidaciji ter izboljšani regulaciji bančnega sektorja.
Na področju trga dela si bomo prizadevali za njegovo večjo prilagodljivost ter zmanjšanje dela na črno. Cilj je tudi zmanjšati število reguliranih poklicev, kar je pomembno zaradi zmanjševanja ovir za vstop v poklic. V okviru socialne politike so med drugim načrtovani ukrepi v zvezi s študentskim delom, ki naj ohrani prožnost, ob tem pa je treba uvesti prispevke za socialno varnost, da se prepreči izkrivljanje. Pozorno bomo spremljali učinkovitost sprejetih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Na področju zdravja Republika Slovenija preučuje vidike financiranja dolgotrajne oskrbe in načrtuje poglobljen pregled izdatkov za zdravstvo ter analizo potencialnih prihrankov v zdravstvenem sistemu.
Na področju teritorialne politike bo Republika Slovenija podprla prizadevanja za krepitev teritorialne dimenzije za boljši izkoristek potenciala rasti različnih območij. V zvezi s tem bo podpirala opredelitev vloge mest za gospodarski razvoj Evrope, pri čemer bo za večjo učinkovitost potrebno boljše usklajevanje in nadaljnje ukrepanje in opredelitev morebitnih področij za prihodnji razvoj politike.
Ob vmesnem pregledu izvajanja strategije EU 2020 si bo Republika Slovenija prizadevala za ponovno uravnoteženo vključevanje okolja v strategijo. Republika Slovenija meni, da je treba ohraniti celovitost evropskega semestra, v katerem v katerem pa je okolje eden izmed nosilnih stebrov za vključujočo, pametno in zeleno rast.
Kohezijska politika
Po uspešnem zaključku pogajanj o zakonodajnem paketu na področju kohezijske politike se bo Republika Slovenija v prihodnjem obdobju osredinila na čim bolj učinkovito črpanje sredstev, ki so za ta namen na voljo iz proračuna EU. Ob črpanju sredstev iz finančne perspektive 2007–2013, kjer mora Republika Slovenija porabiti sredstva do konca leta 2015, bo ključna prioriteta dokončanje in potrditev temeljnih strateških dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2014–2020. Republika Slovenija je pripravila osnutek Partnerskega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo ter Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Evropska komisija je Partnerski sporazum potrdila konec oktobra 2014. Dokumenta bosta podlaga za porabo 3,25 milijard eurov kohezijskih sredstev, kolikor jih ima Republika Slovenija na voljo do leta 2020. Kot glavna prednostna področja, katerim bodo namenjena sredstva, so predvidena krepitev raziskav in inovacij, konkurenčnost malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakulture, podpora prehodu na brezogljično gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo okolja in trajnostna raba virov, trajnostni promet in omrežna infrastruktura, zaposlovanje in mobilnost delovne sile, socialno vključevanje ter boj proti revščini, vlaganje v izobraževanje in poklicno usposabljanje in učinkovitejša javna uprava. Kot novo področje se v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020 vzpostavlja usmerjanje sredstev v trajnostni urbani razvoj. Pri tem se bo Republika Slovenija zavzemala za ciljno usmerjanje sredstev in razvoj ciljnih instrumentov, bolje prilagojenih za naložbe v mestih in urbanih območjih.
Regionalna in teritorialna politika
Na področju teritorialne politike bo Republika Slovenija aktivno sodelovala pri oceni načina, kako se cilj teritorialne kohezije Unije izvaja kot strateški okvir prek ovrednotenja Teritorialne agende 2020 in nadaljnjega razvoja urbane agende EU. V okviru medvladnega sodelovanja na podlagi Teritorialne agende Evropske unije 2020 in Leipziške listine, se bo Republika Slovenija zavzemala za izboljševanje povezanosti z okvirom politike Skupnosti in okrepitev povezave med teritorialno kohezijo in urbano politiko ter med socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo in gospodarskim upravljanjem.
Predviden je začetek dolgoročne strateške razprave o scenarijih teritorialnega razvoja in odzivanje na poseben položaj malih in srednje velikih mest ter njihovo vlogo v urbani in regionalni politiki. V okviru te politične razprave in razprave o urbani agendi EU bo potekala obravnava malih in srednje velikih mest, pri čemer Republika Slovenija podpira stališča, da se posebna pozornost nameni njihovi vlogi pri skupnem teritorialnem razvoju EU vključno z njihovim potencialom za gospodarsko rast in njihovi vlogi v čezmejnih urbanih območjih. Pri scenarijih teritorialnega razvoja se bo Republika Slovenija zavzemala za opredelitev vloge evropskih regij z malimi in srednje velikimi mesti za trajnostno in vključujočo gospodarsko rast unije.
Makroregionalne strategije EU
Republika Slovenija je na presečišču makroregionalnih povezav v EU, kar ji omogoča dodatno iskanje sinergij med povezavami in s tem večjo dodano vrednost. Je edina država članica, ki bo sodelovala v treh makroregionalnih povezavah. Še naprej bo tvorno delovala v Strategiji EU za Podonavje ter pri nastajanju Strategije EU za Alpsko regijo in Strategije EU za Jadransko-jonsko makroregijo.
Tesno sodelovanje držav ob toku Donave prinaša dodano vrednost v okviru makroregionalnega sodelovanja, pri čemer je v okviru Podonavske regije za Republiko Slovenijo ključno sodelovanje na področju preprečevanja poplav in zaščite pred njimi.
Poudarek prispevkov Republike Slovenije pri oblikovanju Jadransko-jonske makroregije, ki je bila na Evropskem svetu sprejeta oktobra 2014, je na okoljskem stebru, predvsem na področju okoljevarstva morja na Jadranu, kjer bo Republika Slovenija ohranila interes.
Evropska komisija je po zaključenem javnem posvetovanju oktobra 2014 oblikovala Strategijo in Akcijski načrt za Alpsko regijo. Rezultati javnega posvetovanja so se obravnavali na Konferenci deležnikov, ki je potekala 1. in 2. decembra 2014 v Milanu. Strategija, ki kot prihodnje tri stebre skupnega delovanja makroregije opredeljuje razvoj, povezanost in varstvo Alp, bo predvidoma sprejeta na Evropskem svetu konec leta 2015.
Republika Slovenija bo aktivno sodelovala v razpravi o upravljanju makroregionalnih strategij, ki ponuja priložnost, da te postanejo učinkovite pri doseganju zastavljenih ciljev.
Institucionalne zadeve
Z novim institucionalnim ciklom po volitvah se v okviru Sveta začenja razprava o učinkovitejšem delovanju EU, ki se bo med drugim osredinila na učinkovito uresničevanje temeljnih načel Unije, odnose Sveta z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom ter učinkovitejšo izrabo potenciala Lizbonske pogodbe. Republika Slovenija si bo v tem okviru prizadevala za čim bolj konkretno in k rezultatom usmerjeno razpravo.
Republika Slovenija se strinja, da se morata pravni in institucionalni okvir EU posodabljati in prilagajati dejanskemu razvoju dogodkov in spreminjajoči se stvarnosti, vendar je zagovornica iskanja rešitev v okviru obstoječih pravnih instrumentov in previdnejšega pristopa pri reviziji ustanovitvenih pogodb EU. O vprašanjih, povezanih s prihodnostjo EU, pa se bodo v Republiki Sloveniji nadaljevala posvetovanja s širšo javnostjo in civilno družbo.
Republika Slovenija bo zagovarjala močnejšo vlogo Sveta za splošne zadeve, ki bi pripomogla k učinkovitejšemu in bolj usklajenemu delu znotraj Sveta, pa tudi v povezavi z Evropskim svetom. Podpirala bo čim bolj pregledno in jasno delovanje in sodelovanje vseh treh institucij, s čimer bi preprečili morebitne medinstitucionalne nesporazume, bodisi v okviru sprememb obstoječih sporazumov, sklenitve novega trilateralnega sporazuma ali ločenih medinstitucionalnih dogovorov o odprtih vprašanjih.
Republika Slovenija bo v okviru sprejemanja nove uredbe glede aktov, za katere je pristojna Komisija (t. i. delegiranih in izvedbenih aktov), zagovarjala stališče, da se morajo pristojnosti, prenesene na Komisijo, izvajati na pregleden način. Podpirala in spodbujala bo povečano vlogo nacionalnih strokovnjakov pri pripravi in usklajevanju delegiranih aktov, zlasti na nekaterih specifičnih področjih, kjer sprejeti akti pomenijo precejšnje breme pri izvajanju.
Republika Slovenija se bo zavzemala za upoštevanje načel subsidiarnosti in proporcionalnosti v skladu z Lizbonsko pogodbo. Poudarja, da morajo vse institucije EU upoštevati načelo subsidiarnosti in vlogo nacionalnih parlamentov ter posebej resno obravnavati institut rumenega kartona ob upoštevanju določb Pogodbe.
Republika Slovenija je prepričana, da si področje človekovih pravic, demokracije in pravne države zasluži posebno obravnavo, zato podpira razpravo o nadzoru nad spoštovanjem vladavine prava. Pri tem se zavzema za uporabo obstoječih instrumentov v okviru veljavnih pogodb, nasprotuje vsakršni diskriminatorni obravnavi morebitnega mehanizma in možnosti finančnih sankcij. Ob tem podpira močno vlogo Sveta in tudi vključitev Agencije EU za temeljne pravice v proces.
MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA (EMU)
EU mora nadaljevati napore za vzpostavitev ugodnega okolja za krepitev gospodarske aktivnosti in s tem odpravo neravnovesij, kar je nujno za dolgoročno trajnostno in vključujočo rast ter ustvarjanje novih delovnih mest. Svet se bo v ta namen še naprej posvečal raznoliki in rasti prijazni fiskalni konsolidaciji, ponovnemu uravnoteženju gospodarstev ter izboljšanje bilanc stanja bank, pa tudi strukturnim reformam in krepitvi enotnega trga. K povezovanju evropskih gospodarstev pomembno prispevata enotni trg in skupna valuta, še tesnejšo povezanost pa prinaša skupno oblikovanje gospodarske politike v okviru evropskega semestra ter poglobitev EMU s polno delujočo bančno unijo in tesnejšo fiskalno povezanostjo.
Delo na področju ekonomske politike bo temeljilo na že sprejetih ukrepih za okrepitev ekonomskega upravljanja in usklajevanja ekonomske politike. Svet bo podrobno preučil pregled zakonodaje na področju ekonomskega upravljanja, ki ga je Komisija pripravila decembra 2014. Ta pregled bo zagotovil podlago za temeljito oceno učinkovitosti trenutnega okvira upravljanja in oceno, ali so potrebne spremembe. Svet bo razpravljal o svojih prednostnih nalogah politik in uveljavil priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra. Za spopadanje z makroekonomskimi neravnotežji in preprečevanje zmanjšanja konkurenčnosti je potrebno okrepljeno usklajevanje politik EU in evrskega območja.
Republika Slovenija podpira procese za poglobitev in krepitev ekonomske in monetarne unije. Najpomembnejše podlage za vzpostavitev bančne unije so bile že sprejete, nadaljevala pa se bo reforma ekonomskega upravljanja. Treba je nadgraditi sistem okrepljenega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira ter povezati in poenotiti že sprejete pobude, kot npr. Fiskalni pakt in instrumente kot je Evropski mehanizem za stabilnost (ESM).
Finančne storitve in prosto gibanje kapitala, bančna unija
Ena največjih težav evropskega gospodarstva je pomanjkanje dolgoročnih virov financiranja, zato Republika Slovenija prednostno podpira nadaljnji razvoj finančnih tokov od finančnega sektorja k podjetjem in gospodinjstvom, predvsem k malim in srednje velikim podjetjem. Zagotavljanje finančne stabilnosti in zaščite davkoplačevalcev pred financiranjem reševanja finančnega sektorja bo z uveljavitvijo že sprejetih predlogov glede bančne unije – enotnega nadzornega in enotnega reševalnega mehanizma – v večjem delu ustrezno urejeno.
Kljub temu Republika Slovenija podpira nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki so namenjeni zmanjševanju prekomernih tveganj v bančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju bank. Zaradi zmanjšanja tveganj prevelikih finančnih institucij tako podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU. V predlogu je predvidena nova ureditev, po kateri se največje in najbolj kompleksne banke ne bodo smele več ukvarjati s tvegano dejavnostjo trgovanja za lastni račun. Lahko se bo zahtevala ločitev nekaterih potencialno tveganih trgovalnih dejavnosti od t. i. klasičnih dejavnosti sprejemanja depozitov, če bi opravljanje takšnih dejavnosti ogrožalo finančno stabilnost.
Republika Slovenija bi lahko podprla tudi druge ukrepe, s katerimi bi se doseglo zmanjševanje tveganj finančnih institucij. V tem okviru Republika Slovenija tudi podpira dopolnilne ukrepe, ki jih predvideva predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti, da bi zmanjšali sistemsko tveganje zaradi dejavnosti bančništva v senci.
Republika Slovenija meni, da so pomemben segment finančnih trgov tudi skladi denarnega trga, ki so sistemsko povezani tako z bančnim sektorjem kot s poslovnimi in državnimi financami. Pri tem podpira vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za vse subjekte v EU, ki ponujajo investiranje v sklade denarnega trga profesionalnim in malim vlagateljem.
Republika Slovenija se zavzema za zmanjšanje možnosti različnih tržnih zlorab in manipulacij, kot so zlorabe indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti. S tem bi prispevali k večji zaščiti vlagateljev pred izgubami zaradi tovrstnih zlorab.
Pri plačilnih storitvah si Republika Slovenija prizadeva za sprejetje ukrepov, ki krepijo varnost učinkovitost, konkurenčnost in inovativnost elektronskih plačil. Smiselno je, da potrošniki, trgovci in podjetja bolje izkoristijo prednosti enotnega trga. Podobno podpiramo enotna pravila na področju medbančnih provizij v EU, ki bodo omogočila večjo preglednost za potrošnike in trgovce na drobno pri izbiri plačilnih instrumentov ter enake konkurenčne pogoje za vstop novih vseevropskih udeležencev na trg.
K izboljšanju dolgoročnega financiranja naj bi med drugim s sprejetjem predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih prispevala nova oblika naložbenega instrumenta – evropski dolgoročni investicijski skladi, ki bodo vlagateljem omogočili dolgoročne in stabilne donose prek dolgoročnega financiranja različnih infrastrukturnih projektov oziroma podjetij, ki ne kotirajo na borzi. Z njimi bi financirali prehod na pametno, trajnostno in vključujočo rast. Cilj predloga je tudi izboljšanje čezmejnega trženja tako malim kot profesionalnim vlagateljem po celotni EU.
Republika Slovenija podpira predlog, ki predvideva usklajen postopek izdaje dovoljenj, regulacijo naložbenih politik, preprečevanje navzkrižja interesov ter stroge zahteve glede preglednosti poslovanja.
Na področju preprečevanja pranja denarja se Republika Slovenija v okviru predloga direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma zavzema za rešitve, ki bodo zaščitile interese družbe pred kriminaliteto in terorističnimi dejanji ter prispevale k finančni stabilnosti. Podpiramo čim hitrejše sprejetje predloga direktive kot tudi sprejetje predlogov, ki bodo prispevali k izboljšanju sledljivosti plačil ter k zagotovitvi enotnega izvajanja predpisov v vseh državah članicah.
Obdavčenje
Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju je boj proti goljufijam in davčnim utajam ter s tem povezana večja preglednost. V Svetu je po dolgoletnih pogajanjih dosežen dogovor glede direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (obrestna direktiva). V skladu z razvojem dogodkov na tem področju, ko se je že pred sprejetjem obrestne direktive na svetovni ravni začel oblikovati omenjeni enotni standard poročanja, je Svet v zvezi s to direktivo sprejel izjavo, da se za zagotovitev nemotenega prehoda na poročanje po novem enotnem standardu poročanja in da se prepreči dvakratno poročanje po dveh podlagah, pozove Komisijo, naj predloži predlog razveljavitve prejšnje obrestne direktive na ustrezen način, upoštevajoč začetek uporabe prenovljene direktive o upravnem sodelovanju.
Glede pogajanj s Švico, Lihtenštajnom, San Marinom, Andoro in Monakom je Svet poudaril tudi pomen prenove obstoječih sporazumov na način, ki bo skladen z novim globalnim standardom, namesto z ukrepi, enakovrednimi tistim iz obrestne direktive. Ti sporazumi so namenjeni preprečevanju finančnih goljufij in zaščiti finančnih interesov Skupnosti, pri čemer Republika Slovenija podpira nadaljevanje pogajanj z navedenimi tretjimi državami.
Na področju neposrednega obdavčenja bodo obravnavani ukrepi v zvezi z davkom od dohodkov pravnih oseb, namenjenih preprečevanju zlorab, dvojnega neobdavčevanja in neskladij. Republika Slovenija te ukrepe podpira.
Nadaljevalo se bo tudi delo pri prenovi direktive iz leta 2003 o obdavčenju energentov in električne energije, ki je pomemben instrument pri doseganju že zastavljenih ciljev na področju blaženja podnebnih sprememb. Pri obdavčitvi energentov se upošteva emisije CO(2) in energijska vsebnost energenta. Predlog uvaja okvirna pravila za obdavčevanje CO(2) znotraj enotnega trga, ki tako učinkovito dopolnjujejo sistem EU za trgovanje z emisijami. Komisija želi spodbuditi energetsko učinkovitost energentov in uporabo obnovljivih virov energije ter se izogniti izkrivljanju konkurence na enotnem trgu, hkrati pa tudi dosegati cilje iz strategije Evropa 2020 ter zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv. Od prvotne predložitve direktive v obravnavo Svetu v letu 2011 se je besedilo direktive spremenilo v vsebinsko najbolj občutljivih točkah za države članice, tj. ohranjanje obveznih razmerij med trošarino za energente in električno energijo ter za bencin in plinsko olje za pogon, opuščen je bil predlog obveznega določanja trošarine v obliki dveh komponent, tj. energetske vsebnosti ter CO(2) izpustov energenta. Sama struktura dveh komponent se ohranja za namen metodologije izračuna minimalnih trošarin, za države članice pa določitev dveh komponent v nacionalni zakonodaji ni zavezujoča oziroma lahko minimalne trošarine izkažejo v dveh ali eni vrednosti. Ker se po vsebini zadnji kompromisni predlog direktive precej oddaljuje od prvotnega predloga Komisije ter s tem tudi od samih ciljev prenove direktive, tako Komisija kot tudi nekatere države članice izražajo pomislek o nadaljevanju dela. Odločitev o tem bo morala sprejeti nova Evropska komisija. Za Republiko Slovenijo predlog direktive ni sporen in podpira cilje prvotnega predloga, ne nasprotuje pa morebitnemu umiku.
Republika Slovenija bo še naprej pozorno spremljala razvoj razprav o predlogu direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (FTT – Financial Transactions Tax). Republika Slovenija podpira cilje iz predloga direktive in je bila tudi v skupini 11 držav članic, ki so dale pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem področju, po tem, ko je bilo jasno, da nekatere države članice EU ne podpirajo navedenega davka. Po zadnjih izračunih pa bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Republiki Sloveniji glede na smer predloga direktive manjši od prvotno predvidenih, in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega davka. Republika Slovenija bo glede na razvoj razprav o predlogu direktive podpirala in predlagala rešitve, ki bodo najbolj primerne za Republiko Slovenijo.
V Svetu se bo predvidoma nadaljevala obravnava predloga direktive o skupni konsolidirani podlagi za davek od dohodkov pravnih oseb (Common Consolidated Corporate Tax Base – CCCTB). Gre za predlog uvedbe skupnih pravil za določanje davčne osnove za družbe, ki so rezidenti EU, in za »podružnice« družb iz tretjih držav, ki se nahajajo v EU. Predlog predvideva tudi pravila za konsolidacijo (združevanje) davčne osnove, če gre za skupino več zavezancev, ter način za delitev konsolidirane osnove med družbami oziroma državami članicami EU. Sistem CCCTB bi bil za podjetja opcijski. Republika Slovenija je do predloga zadržana in meni, da je zelo zahteven za izvajanje, zlasti za majhne ekonomije. Na sistemski ravni ima predlog pozitivne in negativne učinke, odvisno pa je predvsem od tega, kakšne bodo morebitne končne rešitve.
Letni proračun EU
V vsakoletnem utečenem postopku sprejemanja letnih proračunov EU za leti 2015 in 2016 si bo Republika Slovenija prizadevala za sestavo proračuna, ki bo sledil uredbi o večletnem finančnem okviru ter medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. Republika Slovenija se zavzema za realistični obseg proračuna in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih, spoštovanje proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Pri tem bo v izrednih, nepredvidenih okoliščinah, zaradi nižjega obsega večletnega finančnega okvira pripravljena podpreti tudi spremembo meja večletnega finančnega okvira ter uporabo izvenproračunskih skladov skladno z določbami uredbe o večletnem finančnem okviru in navedenega medinstitucionalnega sporazuma. Hkrati si bo Republika Slovenija prizadevala za zagotovitev zadostnega obsega sredstev za nemoteno izvajanje programov EU. Realno načrtovanje proračuna EU, ki ne bi ustvarjal presežkov, pa je po mnenju Republike Slovenije pomembno tudi pri agencijah, ki pogosto načrtujejo preveč sredstev. Republika Slovenija se bo zavzemala za čim nižje administrativne stroške institucij, vključno s plačami in številom zaposlenih v teh institucijah.
Statistika
Republika Slovenija se bo s svojimi predstavniki na vseh ravneh dejavno vključevala v postopke odločanja sprejemanja zakonodajnih aktov na področju statistike. Prizadevala si bo za usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi že na zgodnji stopnji oblikovanja zahtev po novih statističnih podatkih ter pri svojem delu sledila ciljem, postavljenim v Viziji evropske statistike 2020.
V Svetu se bo nadaljevala obravnava konkretnih zakonodajnih predlogov, med njimi pa je najpomembnejša uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki. Za Republiko Slovenijo je ključno, da se po več kot dveh letih obravnave zakonodajni postopek uspešno zaključi.
ENOTNI TRG IN INDUSTRIJA
Enotni trg
Evropsko gospodarstvo je počasi začelo okrevati po nekajletni stagnaciji ali negativni rasti, pri čemer je eden ključnih dejavnikov za nadaljnjo gospodarsko rast krepitev enotnega evropskega trga. Vloga enotnega trga pri zagotavljanju konkurenčnega poslovnega okolja za podjetja, povečanju izbire za potrošnike ter ustvarjanju novih delovnih mest je tudi ključna za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Potencial enotnega trga še ni dokončno izkoriščen in tudi v prihodnje si je treba prizadevati za zagotovitev preglednega in enostavnega zakonodajnega okolja, ki je bistveno za krepitev in učinkovitejše delovanje enotnega trga. Evropska komisija je oktobra 2012 predstavila Akt za enotni trg II, ki vsebuje dvanajst konkretnih prednostnih ukrepov s področij integriranih omrežij, čezmejne mobilnosti prebivalstva in gospodarskih subjektov, e-gospodarstva in socialnega podjetništva, kohezije ter zaupanja potrošnikov, ki naj bi prispevali k dodatni krepitvi enotnega trga. Evropska komisija je do zdaj objavila paket šestih predlogov s področja železnic, komunikacijo Modri pas (»Blue Belt«), direktivo o e-računu v javnih naročilih, paket o varnosti proizvodov, direktivo o dostopu do osnovnih bančnih računov, direktivo glede širokopasovnega interneta ter pregled pravil glede insolventnosti. Republika Slovenija načeloma podpira predlagane ukrepe v okviru Akta za enotni trg II, ki jih razume kot del paketnega dogovora glede strategije na tem področju.
Republika Slovenija se bo v okviru politike notranjega trga še naprej zavzemala za urejanje področja varstva intelektualne lastnine. Leta 2011 je Komisija v strategiji Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine prepoznala strateški pomen avtorskih pravic za razvoj enotnega digitalnega trga. Še posebej je za učinkovito delovanje enotnega digitalnega trga pomembna moderna ureditev avtorskih pravic, ki je prilagojena digitalni dobi. Republika Slovenija se zaveda, da je z dialogom med vsemi zainteresiranimi stranmi mogoče najti optimalne rešitve za izzive, ki jih prinaša digitalna doba. Pri tem je ključnega pomena spoštovanje kulturne raznolikosti držav ter da se imetnikom pravic zagotovi ustrezna nagrada za njihovo kreativnost in prispevek h kulturnemu razvoju, hkrati pa uporabnikom in potrošnikom omogoči enostaven dostop do varovanih del.
Na področju intelektualne lastnine od leta 2013 poteka razprava o modernizaciji sistema blagovnih znamk v Evropi. Namen je, da se z izboljšanim dostopom do sistemov blagovnih znamk poveča konkurenčnost družb in omogoči pravno varnost za vsa podjetja ter posledično zagotovi soobstoj med EU in nacionalnimi sistemi, kar Republika Slovenija pozdravlja in se predvsem zavzema za soobstoj nacionalnih sistemov in sistema skupnosti ter za upoštevanje načela teritorialnosti.
Republika Slovenija bo v letu 2015 ratificirala Sporazum o enotnem patentnem sodišču in naredila vse potrebno, da skupaj s Portugalsko oblikuje Center za arbitražo in mediacijo, ki bo v okviru Enotnega patentnega sodišča EU prispeval k bolj učinkoviti uveljavitvi patentnih pravic.
Komisija je vse aktivnosti na področju zmanjšanja administrativnih bremen združila v Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Evropska komisija v okviru programa REFIT redno spremlja in pregleduje evropsko zakonodajo iz različnih področij in jo poenostavlja in združuje z namenom da postane učinkovitejša ter preglednejša za delovanje podjetij in tudi državljanov. Republika Slovenija meni, da je pri tem procesu pomembno vključevanje deležnikov v proces priprave predpisov na pregleden način in izvajanje ciljno usmerjenih presoj posledic predpisov, s poudarkom na analizi učinkov predpisov na konkurenčnost (med drugim test za mala in srednja podjetja), da bi se zakonodaja učinkovito izvajala. Ta proces se mora odvijati v komunikaciji med državami članicami ter z spodbujanjem izmenjave dobrih praks. Republika Slovenija največji poudarek namenja procesu razbremenjevanja na področju okolja in prostora, širšemu delovno pravnem področju, koheziji (črpanje evropskih sredstev), področju financ (davki in trošarine ter druge dajatve) in področju gospodarstva (statusno pravne zadeve in poslovna oziroma finančna poročila) ter na področju prenavljanja reguliranih dejavnosti in poklicev.
Varstvo potrošnikov
Na področju prostega pretoka blaga in varnosti proizvodov bo Republika Slovenija krepila delovanje infrastrukture kakovosti, kot pomembnega člena pri prenosu inovativnega znanja v izdelke ter podporo njihovemu prehodu na trg z vidika izpolnjevanja zahtev zakonodaje glede varnosti proizvodov, zagotavljanja hitre odzivnosti akreditacije, standardizacije, meroslovja in organov za ugotavljanje skladnosti na potrebe podjetij z inovativnim proizvodom. Zato Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za sprejetje novega zakonodajnega paketa o varnosti proizvodov (revizija direktive o splošni varnosti proizvodov 2001/95/ES, nova uredba o nadzoru trga). Jasnejša pravila za gospodarske subjekte glede njihovih obveznosti in varnostnih zahtev ter pravila za identifikacijo nevarnih potrošniških proizvodov bodo prispevala k zagotovitvi varnih proizvodov na celotnem trgu EU in hkrati k okrepljenemu zaupanju potrošnikov, da so vsi proizvodi na trgu varni. Krepitev pravil, ki se nanašajo na varnost in nadzor nad proizvodi na trgu je element velikega pomena tudi z vidika optimalnega izkoriščanja finančnih in človeških virov ter ustvarjanja konkurenčnega okolja za podjetja.
Republika Slovenija pozdravlja tudi predlog direktive o paketnih potovanjih in pomoči pri organizaciji potovanja, ki razveljavlja staro Direktivo, sprejeto še pred pojavom interneta, zaradi česar je bila posodobitev nujna. Predlog natančneje opredeljuje ključne pojme, kot na primer turistični aranžma. Predlagana direktiva na novo zagotavlja varstvo potrošnikov tudi pri nakupu različnih kombinacij potovalnih storitev prek spleta, in prinaša okrepljeno varstvo potrošnikov v primeru stečaja organizatorja oziroma prodajalca potovanja.
Industrijska politika in konkurenčnost
Industrijska politika EU temelji na horizontalnih ukrepih v kombinaciji s posebnimi ukrepi za spodbujanje sektorjev, ki to potrebujejo in so bistveni za konkurenčnost industrije EU. Pri tem se pozornost posveča prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v celotni vrednostni verigi. Komisija posveča pozornost pravzaprav vsem industrijskim sektorjem. Podlaga za to je vodilna pobuda v okviru strategije EU 2020 o sodobni industrijski politiki za obdobje globalizacije.
Zaradi še zmeraj perečih posledic krize za industrijo v EU je Komisija januarja 2014 objavila Industrijski sveženj o oživitvi evropske industrije, o katerem je razpravljal tudi marčni Evropski svet. V industrijskem svežnju so predstavljene ključne prioritete Komisije za industrijsko politiko: nadaljnja krepitev notranjega trga, modernizacija industrije EU, ponovna vzpostavitev kreditiranja gospodarstva, sprejemanje ukrepov na notranjem trgu in na mednarodni ravni za zagotavljanje dostopa do energije in surovin po zmernih cenah ter internacionalizacija evropskih podjetij. Istočasno s tem sporočilom je Komisija objavila tudi Sporočilo o viziji razvoja enotnega trga za industrijske proizvode.
Republika Slovenija pozdravlja razpravo na EU ravni o oživitvi evropske industrije in se predvsem zavzema za pregledno in učinkovito zakonodajo ter zmanjšanje zakonodajnih in administrativnih bremen za podjetja, za redno in sistematično preverjanje učinkov zakonodaje na konkurenčnost in za ukrepe, ki spodbujajo boljši dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja.
Komisija pripravlja poročila o stanju na posameznih, predvsem energetsko intenzivnih sektorjih. Do sedaj so bila pripravljena poročila o stanju na področju jeklarske industrije in industrije aluminija, v pripravi so poročila o stanju na področju kemične, keramične in steklarske industrije. Republika Slovenija pozdravlja pripravo poročil o stanju na področju posameznih sektorjev, saj tudi sama izvaja posebne prilagojene ukrepe za tiste sektorje, ki to potrebujejo in so posebnega pomena za slovensko gospodarstvo. Izzivi slovenske industrije so podobni izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod na zeleno gospodarstvo. Republika Slovenija aktivno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje. V okviru pogajanj o podnebno energetskem okviru 2030 si bo Republika Slovenija prizadevala tudi zaščititi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zlasti v luči problematike »uhajanja ogljika«.