15. člen
(prometni pasovi za zavijanje v levo)
(1)
Pas za zavijanje v levo je sestavljen iz:
-
čakalnega dela (l(A)),
-
zaustavljalnega dela (l(V)),
-
prehodnega dela (l(Z1)) in
-
dolžine razširitve vozišča (l(Z)).
Elementi pasu za leve zavijalce so prikazani na sliki 6.
&fbco;binary entityId="2dd005bd-7506-40c5-bdfe-43c3d1ca793f" type="gif"&fbcc;
(2)
Čakalni del (l(A)) je namenjen čakanju vozil na sprejemljivo časovno praznino med vozili iz nasprotne smeri, ki nadaljujejo z vožnjo naravnost skozi priključek.
Njegova dolžina naj ustreza dolžini kolone vozil, ki čakajo na zavijanje v levo in se jo določi v sklopu analize priključka z ustreznim računalniškim orodjem za izračun prepustnosti.
Minimalna dolžina čakalnega dela pasu je 20 m, na prometno manj zahtevnih cestah pa 10 m. Okvirne normalne velikosti čakalnega dela na pasu za zavijanje v levo so od 20 m do 40 m. V izjemnih primerih (prostorske omejitve) je dovoljeno, da dolžina kolone sega na pas za zaviranje.
(3)
Zaustavljalni del (l(V)) je namenjen zaviranju vozila pred čakalnim delom. Začne se v zadnji točki razširitvenega dela ter konča v prvi točki čakalnega dela. Dolžina zaustavljalnega dela je odvisna od dovoljene hitrosti v križišču, vzdolžnega nagiba ceste in jakosti prometnega toka, od katerega se odcepljajo vozila, ki zavijajo v levo (tabela 3).
Tabela 3: Dolžina zaustavljalnega dela (l(V))
+------------+-------------------------------------------------+ | Prometna | Vzdolžni nagib s [%] in dovoljena hitrost v | | količina v | križišču V [km/h] | | smeri, od | | | katere se | | | odcepljajo +----------------+---------------+----------------+ | vozila, ki | s < / = –4% | –4% < s < 4% | s > / = 4% | | zavijajo v | | | | | levo +---+---+----+---+---+---+---+---+---+----+---+---+ | [voz./h] |40 | 50| 60 |70 |40 |50 | 60| 70| 40| 50 |60 |70 | +------------+---+---+----+---+---+---+---+---+---+----+---+---+ | < 400 | 0 | 0 | 10 |20 | 0 | 0 | 10| 15| 0 | 0 | 5 |10 | +------------+---+---+----+---+---+---+---+---+---+----+---+---+ | > / = 400 | 0 | 0 | 25 |40 | 0 | 0 | 20| 30| 0 | 0 |15 |20 | +------------+---+---+----+---+---+---+---+---+---+----+---+---+
(4)
Prehodni del (l(Z1)) je namenjen za uvoz s pasu za vožnjo naravnost na pas za zavijanje v levo.
Dolžine prehodnih delov so za različne hitrosti na območju priključka navedene v tabeli 4.
Tabela 4: Dolžina prehodnega dela pasu za zavijanje v levo (l(Z1) zaokrožene vrednosti)
+-------------------------+---------+--------+-------+---------+ | V [km/h] | 40 | 50 | 60 | 70 | +-------------------------+---------+--------+-------+---------+ | l(Z1) [m] | 30 | 30 | 35 | 40 | +-------------------------+---------+--------+-------+---------+
(5)
Razširitev vozišča, ki je potrebna zaradi dodajanja pasu za zavijanje v levo, mora biti izvedena s takimi elementi in oblikovana tako, da imajo vozila, ki vozijo po deviiranem pasu oziroma deviiranih pasovih v GPS, take vozne pogoje, ki ustrezajo vozni hitrosti, ki je predvidena za vožnjo skozi križišče.
Minimalna dolžina razširitvenega odseka l(Z) je odvisna od hitrosti in od velikosti odmika prometnega pasu od prvotne cestne osi. Določi se po enačbi
&fbco;binary entityId="b7f97720-78f4-4333-a084-8821cecd4332" type="gif"&fbcc;
kjer je:
l(Z) dolžina razširitve [m], V(K) hitrost v križišču [km/h], i odmik prometnega pasu od prvotne cestne osi
V premi se vozišče praviloma širi obojestransko, v krivini pa ob notranjem robu. Če se vozišče širi obojestransko, se za »i« upošteva tisti odmik izmed dveh, ki je večji. Če je ob robu zavijalnega prometnega pasu še ločilni pas, se za določitev odmika prometnega pasu od cestne osi k širini pasu prišteje še širina ločilnega pasu.
(6)
Da se pri razširjanju vozišča na notranji strani krivine izognemo nasprotni krivini, mora polmer krožnega loka R, s katerim izvedemo zaokrožitev, ustrezati naslednji neenačbi:
&fbco;binary entityId="2ec10e2b-668a-4f16-a10e-3b79b91d835d" type="gif"&fbcc;
(7)
Da pri izvedbi razširitve na notranji strani krivine ne bi povečali ukrivljenosti prometnega pasu nad vrednost, ki je za posamezno določena z Rmin, mora velikost polmera krožnega loka, s katerim izvedemo razširitev, zadostiti pogoju:
&fbco;binary entityId="35ccde99-89df-40ec-a245-91bdae2686fe" type="gif"&fbcc;
(8)
Na cestah visoke kategorije in na prometno močneje obremenjenih cestah se razširitev izvede tako, da se za vsakega od obeh ali več prometnih pasov v eni smeri kreira njihova lastna cestna os (razmaknitev osi) z geometrijskimi elementi, odvisnimi od predvidene vozne hitrosti skozi križišče. Pri formiranju teh osi je treba na celotni dolžini pasu za zavijanje v levo zagotoviti nezmanjšano širino tega pasu.