»27. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Trasi cest G2-108 Hrastnik–Zidani Most in G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče posegata v varovana območja narave, ki so razvidna iz prikaza stanja prostora (karte 3.2.2.1 do 3.2.2.7, Prikaz stanja prostora, Območja varstva in omejitev).
(2)
Gradbena dela naj se ne izvajajo ponoči.
(3)
Ureditev gradbišča se omeji na obseg načrtovanih ureditev.
(4)
Posegi v reko Savo in Savinjo, ki povzročajo kaljenje vode (npr. pripravljalne aktivnosti za gradnjo mostov, opor, opornih zidov in kamnitih zložb) se izvajajo zunaj glavne drstitvene dobe rib (predvidoma v obdobju od 1. oktobra do 30. junija) in izven obdobja, ko se pričakujejo visoke vode (jesen). V obdobju drstitvene dobe so dovoljena dela v okviru izvedbe načrtovanih objektov le, v kolikor to ne vpliva na kakovost vode na območju vodotokov. Zaradi variabilnosti časa drsti rib in lokacij drstišč se izvajanje del uskladi s pristojno ribiško družino. Pred pričetkom izvajanja tovrstnih posegov je treba upoštevati drstitvena obdobja posameznih vrst rib in način izvajanja gradbenih del uskladiti s pristojnimi službami s področja ribištva in varstva narave.
(5)
Dela se organizirajo tako, da ni moteno ribiško upravljanje. Izvajalec del mora o predvidenem času izvajanja del sedem do 14 dni pred začetkom del obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, da se lahko po potrebi izvede intervencijski izlov rib. Če dela potekajo etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec del oziroma investitor ob vsakem novem posegu v strugo vodotoka obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o predvidenih delih, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.
(6)
Med gradnjo mora biti urejeno odvajanje odpadnih in izcednih vod.
(7)
Pri betoniranju je treba preprečiti izcejanje strupenih betonskih odplak v vodotok. Betoniranje se izvaja tako, da se uredi vodotesno opaženje prostorov, kjer se bo vgrajeval beton.
(8)
Pranje gradbenih strojev in drugega orodja z vodo iz reke je prepovedano.
(9)
V času izvajanja načrtovanih posegov je treba kontinuirano spremljati povečanje kalnosti oziroma motnosti vode na območju, kjer se izvajajo posegi, pri čemer je treba načrtovati ukrepe za znižanje kalnosti vode med izvajanjem načrtovanih posegov.
(10)
Na mestih, kjer se posega v vodo in na obalo, je treba delovišče ograditi s pregradami, da se zmanjša kaljenje vode in prepreči morebitno obremenjevanje vode.
(11)
Med posegi in po končanih posegih, v in ob vodotoku, mora biti ohranjena prehodnost za vodne organizme dolvodno in gorvodno.
(12)
Med gradnjo je treba na mestih, kjer se posega v brežino vodotoka, preprečiti spiranje materiala v strugo vodotokov.
(13)
Pri košenju bankin ceste in brežin se uporabljajo stroji, ki so predhodno očiščeni, da ne pride do vnosa invazivnih tujerodnih vrst od drugod.
(14)
Za sanacijo in revitalizacijo površin po končani gradnji se uporablja le zemljina s tega območja.
(15)
Na celotnem delu brežine se ta takoj po končani gradnji zasadi z avtohtono lesno in grmovno vegetacijo, s čimer se prepreči širjenje invazivnih tujerodnih vrst na odprto območje.
(16)
Za preprečitev vnosa invazivnih tujerodnih vrst se izvedejo naslednji ukrepi:
(17)
Predvidene ureditve za varovanje dvoživk pred povozom in ukrepi za preprečevanje trkov divjadi z motornimi vozili se natančneje opredelijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v nadaljevanju postopka pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij.
(18)
Na transparentnih protihrupnih ograjah je treba nujno namestiti odvračala in izvesti ukrepe, ki preprečujejo trke ptic.
(19)
Omilitveni ukrepi, ki jih je treba upoštevati za varstvo kačjega potočnika, so naslednji:
(20)
V času gradnje se zelo pazljivo odstrani obrežna vegetacija in poskuša v čim večji meri ohraniti velika drevesa ter odmrla samostoječa debla. Izven območja posameznih ureditev se v vegetacijo ne posega.
(21)
Izvedba gradbenih del na območju premostitev reke Save se organizira tako, da se pred začetkom del (jeseni v letu pred začetkom del) zagotovi evidentiranje potencialnih prezimovališč vodnih ptic in skladno s tem organizira način izvajanja del. Sečnja drevja in posek rastja na območju izvajanja posega se ne izvajata v obdobju gnezdenja ptic.
(22)
V levi polovici struge Save, dolvodno od Suhadol, se uredijo različna skrivališča za različno velike rake. Na dno ob bregu in v vznožju brežine se postavijo različno velike skale na način, da so vmesni prostori čim bolj zaščiteni pred tokom in se zapolnijo s substratom, ki je bolj grob od mivke.
(23)
Po končanem posegu se, kjer je možno, zasadi vegetacija s koreninskim sistemom v vodi (vrbovje), predvsem pa na mestih, kjer je breg omočen ob visokih in nizkih vodostajih, oziroma na mestih, kjer se voda ne odmika od brežine.
(24)
Ob bregu, kjer je določen habitat navadnega raka koščaka in kjer so večje hitrosti toka, se postavijo velike skale ali druge ovire, ki lokalno omogočijo nižjo hitrost vode.
(25)
Na mestih, kjer je struga ravna, se na dno reke položijo skale in kamni različnih dimenzij, in sicer za večjimi skalami tako, da jih večje skale varujejo pred odnašanjem pri visokih tokovih.
(26)
Vse ureditve brežine od Hrastnika do Zidanega Mostu se uredijo v razgibani in heterogeni brežini z zasaditvijo različne avtohtone vegetacije.
(27)
Pred začetkom gradnje se mesta, ki predstavljajo varovanje habitatov, še enkrat pregledajo in na podlagi ugotovitev določi način izvajanja gradnje, ki najmanj prizadene vrsti raka koščaka in kačjega potočnika.
(28)
V času gradnje se uporabljajo obstoječe dovozne poti.
(29)
Na travnik ob kmetiji Wetz se ne posega izven območja, določenega z državnim prostorskim načrtom.
(30)
Utrditve brežin vodotokov s kamnitimi zložbami se omejijo na ožje območje predvidenih mostov. Kamnite zložbe na mestu stika z vodnim telesom niso povezane z betonskim vezivom. Brežine se utrdijo z uporabo lesenih pilotov v kombinaciji z zasaditvijo obrežne vegetacije. Ureditev brežin posnema naravno oblikovanost in strukturo brežin. Klasična trapezasta regulacija struge se ne izvaja.
(31)
Podporni stebri mostov so oblikovani tako, da povzročajo čim manjše spremembe toka ob stebrih. Če je potrebno, se dno ob stebrih utrdi z nasutjem naravnega kamna brez uporabe betonskega veziva.
(32)
Obrežna drevnina ob reki Savi in pritokih, ki ne ovira gradbenih del, se ohrani in zagotovi njena zveznost.
(33)
Brežine usekov in nasipov ob cesti se prilagodijo obstoječemu reliefu; naklon je spremenljiv. Prehodi so postopni in mehki.
(34)
Na odseku ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most med km 7,0 + 00 in 7,5 + 00 ter na odseku deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče med km 0,5 + 00 in 0,0 + 00 se na lokacijah evidentiranih črnih točk povozov dvoživk uredijo prehodi in zaščitne ograje za dvoživke. Prehodi so urejeni kot kombinirani prepusti.
(35)
Na odseku ceste G2-108 Hrastnik–Zidani Most med km 0,7 + 50 in 1,0 + 50 ter med km 2,1 + 50 in 7,2 + 00 se zagotovijo ukrepi za preprečevanje trkov divjadi z motornimi vozili.
(36)
Posegi v naravno vrednoto Zidani Most – spodmoli (območje priključka 2-4) se izvajajo tako, da se zagotovi ohranjanje spodmolov. V fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje se v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave zagotovi posnetek izhodiščnega stanja naravne vrednote in upoštevajo morebitni dodatno izvedljivi ukrepi, ki bi izhajali iz novo pridobljenih podatkov. Trasa se zakoliči ob prisotnosti predstavnika pristojne službe za varstvo narave.
(37)
O začetku izvajanja del mora investitor obvestiti pristojne službe za varstvo narave in zagotoviti strokovni nadzor pristojnih služb med izvajanjem gradbenih del.«.