Splošni pogoji o izvajanju okvira denarne politike (Uradni list RS, št. 37/24) se spremenijo, kot sledi:
1.
124. člen se spremeni tako, da se glasi:
»124. člen
Splošni kriteriji sprejemljivosti in operativni postopki za interne bonitetne sisteme NCB
NCB se lahko odločijo, da za namene izdelave bonitetne ocene uporabijo svoj interni bonitetni sistem. Odločitev NCB za uporabo svojega internega bonitetnega sistema je odvisna od postopka potrditve, ki ga opravi Eurosistem.«
2.
163. člen se spremeni tako, da se glasi:
»163. člen
Dodatni kriteriji primernosti pri dodatnih bančnih posojilih pri Banki Slovenije
1.
Dodatni kriteriji primernosti pri dodatnih primernih bančnih posojilih pri Banki Slovenije, ki odstopajo od obstoječih, kot so določeni v naslovu III v delu 4, so naslednji:
(a)
prag kreditne kvalitete:
Primerne so samo izpostavljenosti iz bančnih posojil do dolžnikov in garantov, pri katerih ni prišlo do dogodka neplačila, kot je določen v 178. členu Uredbe (EU) št. 575/2013. Če s strani dolžnika nastopi neplačilo, bančno posojilo ni primerno, ne glede na to, ali ima jamstvo. Za dolžnika/garanta velja, da je ocenjen s strani vsaj ene zunanje bonitetne institucije (ECAI) in njegova najboljša bonitetna ocena ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 5 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Eurosistema, ki je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu).
(b)
minimalni znesek:
V trenutku prenosa bančnega posojila s strani nasprotne stranke v zavarovanje v korist Banke Slovenije (tj. v trenutku mobilizacije posojila) neodplačani znesek glavnice bančnega posojila ne sme biti manjši od 500.000 EUR. V dogovoru z Banko Slovenije se minimalni neodplačani znesek glavnice bančnega posojila lahko zniža na 100.000 EUR.
(c)
subsidiarna uporaba dodatnih primernih bančnih posojil:
(i)
Nasprotna stranka lahko uporabi dodatna primerna bančna posojila po teh kriterijih primernosti le, če ji obseg ostalega primernega finančnega premoženja iz naslova II in III v delu 4 ne zadošča za zavarovanje njenih obveznosti do Banke Slovenije. Za uporabo dodatnih primernih bančnih posojil zaprosi Banko Slovenije in utemelji svojo potrebo.
(ii)
V obdobju uporabe dodatnih primernih bančnih posojil nasprotna stranka v primeru izločanja finančnega premoženja iz sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije najprej izloči dodatna primerna bančna posojila, šele potem pa ostalo primerno finančno premoženje iz naslova II in III v delu 4 (razen ob dospevanjih ali če premoženje postane neprimerno).
(iii)
Če v obdobju uporabe dodatnih primernih bančnih posojil nasprotna stranka pridobi ostalo primerno finančno premoženje, ki je določeno v naslovu II in III v delu 4, ga mora vključiti v sklad finančnega premoženja.
2.
Dodatna primerna bančna posojila morajo istočasno izpolnjevati naslednje kriterije primernosti:
(a)
primerni dolžniki/garanti:
(i)
Republika Slovenija,
(ii)
subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah.
(b)
veljavno pravo:
Posojilno pogodbo ureja slovensko pravo.
3.
Dodatni ukrepi za obvladovanje tveganj pri dodatnih primernih bančnih posojilih, ki odstopajo od obstoječih, kot so določeni v naslovu VI v delu 4, so naslednji:
(a)
odbitki pri vrednotenju:
Dodatna primerna bančna posojila se vrednotijo po neodplačani vrednosti glavnice z upoštevanjem odbitkov, ki so odvisni od stopnje kreditne kvalitete dolžnika/garanta, preostale zapadlosti posojila in strukture obrestne mere. Tabela z odbitki je v tabeli 5 v Prilogi IX.
(b)
diskrecijska izločitev bančnega posojila:
Banka Slovenije lahko diskrecijsko izloči posamezno bančno posojilo, čeprav izpolnjuje vse kriterije primernosti za dodatna primerna bančna posojila.«.
1.
Tabela 5 v Prilogi IX se spremeni tako, da se glasi:
»TABELA 5: STOPNJE ODBITKOV PRI VREDNOTENJU DODATNIH PRIMERNIH BANČNIH POSOJIL
