Uredba o državnem prostorskem načrtu za vetrno elektrarno Ojstrica

Območje državnega prostorskega načrta poteka po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Potek po kmetijskih in gozdnih zemljiščih je razviden iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

Globina in način polaganja kablovoda na območju kmetijskih zemljišč se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela se izvajajo izven obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil v suhem vremenu (v času pred setvijo in po spravilu pridelkov), da je škoda manjša.

Posegi na kmetijskih zemljiščih, na katerih se posega le v času gradnje, se načrtujejo tako, da se pridelovalne zmogljivosti ne poslabšajo in da se trajno ne poslabša trajna rodovitnost prizadetih tal. V času izvedbe kablovoda se posebna skrb nameni preprečevanju poškodb sosednjih kmetijskih zemljišč, ki jih izvedba del neposredno ne prizadene. Na prizadetih zemljiščih se zagotovi nadomestilo za zmanjšanje uporabnosti (pridelovalne sposobnosti) zemljišč in motenje posesti med gradnjo. Če med gradnjo oziroma obratovanjem pride do poškodb kmetijskih zemljišč, se ta zemljišča nemudoma sanirajo oziroma se zagotovi ustrezno nadomestilo.

Nad kablovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 1 m na vsako stran od osi kablovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče se ne obdeluje globlje od 0,5 m, poleg tega se ne postavljajo opore, namenjene za kmetijstvo in sadjarstvo.

Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določbami 30. člena te uredbe. V času gradnje se izvaja nadzor nad ravnanjem z rodovitnim delom tal.

Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se ob sodelovanju pristojnega zavoda za gozdove ponovno preverijo gozdne funkcije na območjih predvidenih posegov in pridobi njihov osveženi sloj.

Na območju prve stopnje poudarjenosti funkcije varovanja gozdnih zemljišč in sestojev na odseku povezovalne ceste v bližini avstrijske meje ter povezovalne ceste med VA2 in VA3, kjer so zelo strma pobočja, je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za zagotovitev stabilnosti terena (tehnični ukrepi in umetna ozelenitev: zatravitev oziroma saditev grmovnih in drevesnih vrst), saj v nasprotnem primeru lahko pride do hude degradacije tal. Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba podrobne omilitvene ukrepe za stabilizacijo brežin opredeliti ob sodelovanju izkušenega projektanta za gradnjo gozdnih cest.

V globini ene sestojne višine (30-metrski pas) okoli stojišč vetrnih agregatov je treba pod nadzorom Zavoda za gozdove izvesti preredčenje odraslega mejnega sestoja (intenziteta 25-35 odstotkov) (ukrep se lahko izvede med gradnjo).

Na območjih s funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev prve stopnje poudarjenosti je treba na cestah, ki po končani gradnji ostajajo v uporabi, zagotoviti redno vzdrževanje.

Po izvedeni gradnji povezovalne ceste in razširitvi obstoječe gozdne ceste je treba zagotoviti prevoznost obstoječih gozdnih prometnic in omogočiti njihovo uporabo pod enakimi pogoji kot pred gradnjo.

Uporaba gozdnih prometnic za potrebe večjih servisnih del (prevoz težke mehanizacije) je mogoča v sušnem ali v zimskem času, ko so tla zmrznjena. Prav tako se na globokih in k eroziji nagnjenih strmih terenih gradbena dela opravljajo v suhem vremenu, ko tla niso razmočena, ali v zimskem času, ko so tla zmrznjena.

Po koncu gradnje se ob sanaciji gozdnega roba zasadi plodonosno drevje in spodbuja rast različnih grmovnih vrst.

Ekocelico ob povezovalni cesti do vetrnih agregatov, ki je krmna njiva, je treba po posegu vzpostaviti na isti lokaciji oziroma na drugem mestu v bližini.

Med gradnjo in po njej se omogoči nemoteni dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po gradnji se v okoliških gozdovih zagotovijo vsaj enake spravilne razmere. Treba je preprečiti nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Vse dovozne poti do kmetij in kmetijskih zemljišč je treba po opravljenih delih vrniti v prvotno stanje.

Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, in ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. Drevesa, ki se zaradi posega posekajo, morajo pristojni delavci Zavoda za gozdove Slovenije predhodno evidentirati in označiti.

Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah.