Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Kamnik–Visoko

Trasa daljnovoda na več odsekih poteka prek manjših gozdnih sestojev. Na odseku med SM89 in SM90 poteka trasa daljnovoda Kamnik–Visoko skozi varovalni gozd.

Zaradi gradnje daljnovoda se gozd iz varnostnih razlogov odstrani. Posek in nadomestna zasaditev gozda se izvede v skladu z 11. členom te uredbe. Pri gradnji daljnovoda se štorov dreves ne odstranjuje.

Na celotnem poteku trase daljnovoda se zaradi varnostnih razlogov gozd ali zaraščene površine v času obratovanja redno vzdržujejo. Minimalna širina sanacije gozdnih robov naj bo povprečna drevesna višina sestoja. Zagotovi naj se primerna višinska in vrstna struktura gozdnega roba.

Potrebni posek gozdnega drevja se lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja in potem, ko pristojni predstavnik Zavoda za gozdove gozdno drevje označi in evidentira. Drevesa se mora posekati in odstraniti tako, da se preprečijo poškodbe drevja v okolici in poškodbe gozdnega roba ter da je mogoč prehod čez gradbišče na gozdne površine.

Odstranjeno drevje in grmovnice se odstrani z območja poseka in naprej uporabi v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča.

Na gozdnih presekah se na podlagi gozdnogojitvenega načrta, ki ga naroči investitor nameravanega posega in je sestavni del projektne dokumentacije, goji in varuje avtohtono gozdno rastje do višine v skladu s tehničnimi normativi za določeni objekt. Širina gozdnih presek se mora prilagajati rastiščnim razmeram, kar pomeni, da je na slabših rastiščih, kjer so drevesa običajno nižja, širina koridorja lahko manjša od predpisanih 15 metrov od osi daljnovoda (z upoštevanjem predpisanega odmika od zunanjega vodnika). Pri izdelavi in vzdrževanju gozdnih presek je treba upoštevati dejanski poves vodnika in relief terena. Na območju gozdnih presek se mora v času obratovanja, da bi zagotovili ustrezno varnostno razdaljo vodnikov od vegetacije, sečnja izvajati selektivno. Na površinah daljnovoda znotraj gozdnih zaplat ali gozdnih otokov nižjega gozda se mora vzdrževati grmovna zarast in ohranjati in pospeševati razvoj plodonosnih rastlinskih vrst, da bi izboljšali prehrambene pogoje in habitat prostoživečih živali. Posegi v gozd zunaj območja gradnje daljnovoda niso dovoljeni.

Med gradnjo in po izvedbi posega se omogočita gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč ter ohranijo gozdne ceste. Ob rabi in vzdrževanju teh objektov in ureditev v gozdnem prostoru je treba preprečevati morebitne negativne vplive na sosednji gozdni prostor in prometnice v njem ter na druga območja drevnin.

Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da spomladi ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravi od julija do decembra.

Poseganje v gozdnem prostoru mora biti izvedeno tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjem gozdnem drevju, na gozdnih tleh in na prometnicah v gozdnem prostoru. Prepovedano je vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti. V gozdovih izven območja gradbišča ni dovoljeno urejati začasnih in stalnih deponij, odlaganje izkopanega materiala oziroma zemljine, gradbenih odpadkov in materiala. Delo s težko gradbeno mehanizacijo je treba izvajati v suhem vremenu. Promet z vozili na motorni pogon v gozdnem naravnem okolju izven gozdnih cest (vključno z gozdnimi vlakami) mora potekati le v neizogibno potrebnem obsegu, morebitne poškodbe gozdnih prometnic (gozdne vlake in brezpotja) ter gozdnih tal pa je nosilec nameravanega posega po koncu del dolžan sanirati.

Vse posege v gozdu se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.