32. člen
(krajevna pristojnost probacijskih enot)
(1)
Za izvajanje probacije so krajevno pristojne probacijske enote po stalnem prebivališču osebe.
(2)
Če oseba nima stalnega prebivališča, se določi krajevna pristojnost po njenem začasnem prebivališču, če nima niti tega, pa po njenem zadnjem stalnem prebivališču oziroma zadnjem začasnem prebivališču.
(3)
Če se krajevna pristojnost ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po sedežu organa, ki je odločil o posamezni sankciji ali ukrepu.
(4)
Centralna enota lahko določi drugo probacijsko enoto od krajevno pristojne, če je očitno, da se bodo tako lažje izvajale probacijske naloge ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
(5)
Sklep po prejšnjem odstavku izda direktor na predlog osebe, ki je sprožila postopek, ali na predlog probacijske enote.