Varstvo naravne dediščine
Jame
Pri gradnji avtoceste je treba opazovati eventualne spremembe v jamah in zagotoviti poostren nadzor, da se v ali bližino jam ne izlivajo onesnažene vode ali druge nevarne snovi (motorna olja itd)
Investitor mora zagotoviti speleološki pregled širšega območja z vsemi priključki in deviacijami cest. Speleološki pregled mora vsebovati pregled vseh že dokumentiranih, človeku dostopnih podzemnih kraških pojavov (jam in brezen) in dokumentacijo (tudi načrt) vseh ob pregledu terena na novo odkritih objektov. Če kateri od na novo odkritih objektov ustreza merilom za najpomembnejšo naravno dediščino Slovenije, je treba preprečiti uničenje. Speleološki pregled opravi za to usposobljena organizacija, ki mora dokumentacijo posredovati Ministrstvu za okolje in prostor – Upravi RS za varstvo narave.
Geološka in paleontološka dediščina
Ker se pri zemeljskih delih zaradi kamninske sestave področja lahko odkrijejo nahajališča fosilov, je potreben občasen geološki nadzor zemeljskih del, ki ga izvaja ustrezna strokovna geološka služba. V primeru fosilnih najdb je treba obvestiti strokovno organizacijo (Uprava RS za varstvo narave, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica ali Prirodoslovni muzej Slovenije), ki najdbo prezentira na mestu samem, če pa to ni mogoče, se najdba prenese v muzej.
Favnistični in floristični popisi
Ker je območje floristično in favnistično slabo raziskano je potreben ekspertni pregled trase AC, s katerim bodo ugotovljeni habitati ogroženih vrst. Na podlagi teh ugotovitev bodo v času izdelave projekta za pridobitev dovoljenja za graditev podane natančnejše smernice za varstvo ogroženih vrst.
Investitor mora zagotoviti, da se celotno traso pred posegom fotodokumentira (diapozitivi in film) predvsem vsa naravna dediščina in krajinske strukture, ki jih bo poseg spremenil. Fotodokumentiranje zagotovi investitor v skladu z navodili Uprave RS za varstvo narave.
Prehodi za divjad in ureditve za dvoživke
Divjad bo avtocesto lahko prečkala pod viaduktom, ki premošča dolino Glinščice, kjer je migracijska pot tudi evidentirana. Posebni prehodi za divjad pa so že izvedeni na avtocestnem odseku Divača–Kozina in sicer vzhodno od avtocestnega odseka, ki ga opredeljuje ta uredba.
Nad vasjo Klanec se v km 9,3 do 10,2 na obeh straneh avtoceste v času gradnje in tri leta po njej izvede in vzdržuje varovalne ograje, ki preprečujejo prehajanje dvoživk preko avtoceste. Nadomestni biotop se izvede vzhodno od avtoceste zunaj območja lokacijskega načrta v vrtači pod Revo.
Na območju avtoceste pri vasi Klanec je potrebno spremljati populacije dvoživk med samo gradnjo in 3-4 leta po izgradnji avtoceste in nadomestnega biotopa. Gradbena dela se v času paritvene sezone dvoživk in ob njihovih selitvah (predvsem spomladi) načeloma ne izvajajo, v nasprotnem primeru so potrebni dodatni varstveni ukrepi med gradnjo (postavitev zaščitnih ograj ob gradbišču, prenašanje živali do mrestišč in podobno). Po izgradnji AC oziroma nadomestnega biotopa se po navodilih strokovne službe izvede monitoring funkcionalnosti varovalnih ograj in nadomestnega biotopa. Izvede se relokacija dvoživk na novi biotop, naslednja 3-4 leta pa se spremlja stanje populacij tega območja.
Vsi navedeni posegi in ukrepi se izvajajo po navodilih strokovne službe – Uprave za varstvo narave.